-
Aufbinden, das, vezanje, vez
-
band1 [bænd] samostalnik
vez; vrvica, trak, jermen; obrobek; obroč; spona, okovi
tehnično pogonski jermen
množina duhovnikov, sodnikov ovratnik
-
Band1, das, (-/e/s, Bänder)
1. trak, laufendes Band tekoči trak
2. Anatomie, Tierkunde vez, ligament, oporek (Mutterband maternični oporek)
3. (Türband) šarnir; bei Muscheln: sklep
4. am [Geschoß] Geschoss: Technik prstan
5. (Leitungsband, Valenzband) električno področje, območje
6. alpinistisch (Felsband, Grasband) polica
7. Textilwesen Technik pramen
-
Band3, das, (-/e/s, -e) poetisch: vez, spona
-
bind2 [baind] samostalnik
jalovina, plast gline med slojema premoga
glasba ligatura; vez, spoj
botanika steblo ovijalke
-
binding [báindiŋ]
1. pridevnik
povezen; obvezen
2. samostalnik
vezava, vez; platnice
množina vezi (za smuči)
-
Bindung, die, (-, -en) vez (tudi Chemie, Physik, Sport); bei Büchern, Textilien, Physik vezava; (Binden) vezanje, (Verbindung) povezava, emotionell: navezanost (an na); Sport Fechten: položaj
-
bond1 [bɔnd] samostalnik
vez; okovi; dolžnost, obveznost; zadolžnica; zastavnica; prvovrsten pisemski papir; državno varstvo nad še neocarinjenim blagom
out of bond ocarinjen
in bond še neocarinjen
his word is as good as his bond mož beseda je
-
brace1 [breis] samostalnik
spona, vez; obveza; nosilni jermen; opornik
množina naramnice
množina oklepaj (); opora, proteza; vhod v jamo (rudnik); par, dvojica
in a brace of shakes takoj, kakor bi trenil
brace drill vrtalo
navtika, sleng to splice the main brace popivati
brace and hit tehnično vrtalo
-
Bund1, der, (-/e/s, Bünde) zveza, ein Bund fürs Leben zakon; etwas Zusammengebundenes: sveženj; bei der Hose: pas; Musik bei Instrumenten: prečka, prijem, bei Strickwaren: patentna obroba; Technik svitek, sveženj, bei Schrauben: vez; (Armee) beim Bund v vojski, v armadi; zaveza; der alte Bund stara zaveza; der neue Bund nova zaveza
-
catena [kətí:nə] samostalnik
veriga, okovi, vez, vrsta
-
chaîne [šɛn] féminin veriga, figuré okovi; vrsta, niz; technique tekoči trak; architecture (železna) skoba; spona, vez; figuré verižna povezanost
chaîne antidérapante veriga proti drsenju, snežna veriga (pri poledici itd.)
chaîne d'arpenteur merilna veriga
chaîne de causes vzročna povezanost
chaîne sans fin (technique) neskončna veriga
chaîne de montage, de fabrication montažna veriga
chaîne de montagnes gorska veriga
chaîne à neige snéžna veriga
chaîne parlée zaporednost govornih elementov (glasov)
chaîne de radiodiffusion skupina radijskih oddajnikov
chaîne roulante (technique) tekoči trak, figuré enolično delo
chaîne de sûreté varnostna veriga (pri vratih)
chaîne volontaire zadruga maloprodajalcev
travail masculin à la chaîne delo pri tekočem traku
réaction féminin en chaîne verižna reakcija
briser, secouer ses chaînes (figuré) zlomiti okove, otresti se okov, postati svoboden
faire la chaîne napraviti verigo
mettre à la chaîne dati, pripeti na verigo
tendre une chaîne en travers d'une rue napeti verigo prek ulice
-
chorda (corda) -ae, f (χορδή)
1. črevo: Petr.
2. met.
a) črevnata struna: Lucr., Tib., Sen. tr. idr., septem chordae citharae Varr., nam voces ut chordae sunt intentae, quae ad quemque tactum responeant Ci., cantare ad chordarum sonum N. peti ob spremljavi strun, percurrere pollice chordas O. strune ubirati, citharoedus, chorda qui semper oberrat eadem H. ki vselej isto struno napačno igra.
b) v pl. igranje, brenkanje na strune: verba loqui socianda chordis H.
3. struna kot vez (fem.): Pl.
-
ciment [simɑ̃] masculin cement; figuré vez
ciment armé železobeton
mortier masculin, enduit masculin de ciment cementna malta, omet
-
coesione f
1. fiz. kohezija, vezljivost, privlačnost
2. pren. vez, zveza, povezanost, skladnost
-
cohésion [kɔezjɔ̃] féminin, physique kohezija; figuré povezanost, zveza, vez
-
compāgēs -is, f (compingō1)
1. sestava, sklad, stik; stavba, zgradba (arhit.): Plin., c. alvei Pac. fr., saxorum Cu., scutorum T., pinea Mart., mundi compaginem facere Gell.; večinoma v pl.: Sen. tr., curva compagibus alvus V., ferro et compagibus artis clauduntur portae V. z železom trdno staknjena vrata, efficiens lapidum compagibus arcum O., compages lapidum Ps.-Q., saxorum Lucr., T., muri Lucan.
2. vez, sklep, sklop, spah: quae (navis vetus) per se ipsa omnibus compagibus aquam acciperet L., laxis compagibus laterum V., navigium … putre, resolutis compagibus Sen. rh., crebris fluctibus compages operum se laxant Cu.
3. pren.
a) stik = objem: Veneris compages Lucr. (o psih ob parjenju).
b) ustroj, zgradba, sestava: dum sumus inclusi in his compagibus corporis Ci., sufficiente etiam vigori animi compage corporis Vell., compages humana labat Lucan., octingentorum annorum fortunā disciplināque compages haec coaluit T. državni ustroj, država. Opomba: Gen. pl. compagium: Plin. (tudi compagum), compagum: Macr. (tudi compagium), Vulg.
-
compāgō -inis, f (compingō1) spoj, vez, vezilo; stavba, zgradba: calami compagine cerae inter se iuncti O., c. soli Sen. ph., ferrea c. laterum Stat., corporis Cels. zunanje ogrodje (naspr. viscera), caeli siderumque Ps.-Q., quadrangula Cael. (o skrinjici).
-
compēs -pedis, klas. le v pl. in v abl. sg. compede, f (prim. lat. pedica, gr. πέδη spona)
1. lesena klada (v katero so vtaknili noge sužnjev), spona, okovi za noge: alicui compedes impingere, imponere ali indere Pl. dajati koga v klado, ille ex compedibus et ergastulo Gracchus Ci., compedibus tenere aliquem H., compedibus aliquem compescere O. ali vincire Cu., Gell., Iust.
2. pren. spona, vez: Stat., aërias corpori imponere compedes Varr. ap. Non. (o neugodnih vetrovih), qui in compedibus corporis semper fuerunt Ci., occupavit … iuvenem puella … tenetque gratā compede vinctum H., Hebrus nivali compede vinctus H. v ledenih okovih.
3. srebrna ogrlica kot ženski nakit: compedes sibi ex argento facere Plin.
Opomba: Kot masc. le pri Eccl.
-
comuniúne -i f zveza, vez