Franja

rowlock [rʌ́lək] samostalnik
navtika vilice (luknja) na boku čolna za veslo

scull [skʌl]

1. samostalnik
športno (kratko, lahko) veslo; športni čolnič, skul

2. prehodni glagol
opremiti (enosedežen) čoln z veslom
neprehodni glagol
veslati z enim veslom (na krmi)

Seitenruder, das, Luftfahrt smerno krmilo; [Schiffahrt] Schifffahrt veslo za krmarjenje, stransko krmilo

sensile

A) agg. navaden

B) m navt. dolgo veslo (za enega veslača)

spalare¹ v. tr. (pres. spalo) navt. plosko dvigati veslo

Stechpaddel, das, kratko veslo

sweep¹ [swi:p] samostalnik
pometanje, čiščenje, zamah z metlo; (krožna) kretnja, zamah; zavoj (reke, ceste), vijuga, krivina; razprostiranje, proženje
figurativno razsežnost; vplivno področje; obseg; doseg, domet; vršenje (vetra), šuštenje (obleke)
množina smeti; dolgo veslo (za veslanje stojé); ročica sesalke; (kartanje) dobitje vseh vzetkov, vseh nagrad
britanska angleščina pometač, dimnikar
pogovorno sweepstake(s)
stava, nagrada iz stav pri dirkah in igrah
figurativno umazanec
sleng čemernež, nejevoljnež

at one sweep z enim zamahom, udarcem; naenkrat
with a sweep of one's hand z močnim zamahom (svoje) roke
the sweep of Napoleon's genius širina Napoleonovega genija
beyond the sweep of the eye dljè kot seže oko
a wide sweep of plain razsežna ravnina
chimney sweep dimnikar
to give a sweep to the room pomesti sobo
to make a clean sweep of one's old furniture znebiti se starega pohištva
to make a clean sweep of the clerks odpustiti vse nameščence
to make a clean sweep of the table figurativno pomesti s čim, odpraviti kaj

vêselnik (eln) m
1. motka od vesla
2. dugačko splavarsko veslo

уключина f veslina (luknja za veslo), kljuka, na katero se natika veslo

barco moški spol barka, čoln; ladja

barco de alto porte pomorska ladja
barco de carga tovorna ladja
barco de pesca ribiški čoln
barco de remo čoln na veslo (vesla)
barco de vapor parnik
barco de vela jadrnica
ir en barco s čolnom se voziti

bratto m navt.
remo da bratto veslo za veslanje s krme

čoln [ou̯] moški spol (-a …)

1. das Boot, -boot (bivalni Hausboot, vojska bojni Kampfboot, iz kože Fellboot, iz lubja Rindenboot, na nožni pogon Tretboot, na prosta vesla/na dvojno veslo Paddelboot, na vesla Ruderboot/Riemenboot; s kabino Kajütboot, dirkalni Rennboot, enojnotrupni Einhüllen-Boot, gumijast Schlauchboot, vojska hitri/torpedni vojska Schnellboot, vojska izkrcevalni Landungsboot, jurišni Sturmboot, motorni Motorboot, patruljni Patrouillenboot, pilotski Lotsenboot, pomožni Beiboot, rešilni Rettungsboot, torpedni Torpedoboot, zložljiv Faltboot)
dolžina čolna die Bootslänge
posadka čolna die Bootsbesatzung
motor za čoln der Bootsmotor
prikolica za čoln der Bootsanhänger/ večja: der Boottransporter
krov za čoln das Bootsdeck
voziti se s čolnom Boot fahren
vožnja s čolnom die Bootsfahrt
spustiti čoln ladja: ein Boot aussetzen
izposojevalnica čolnov der Bootsverleih

2. majhen na vesla: der Kahn
voziti se s čolnom Kahn fahren
vožnja s čolnom die Kahnfahrt

3. velik, tovorni: der Kahn, der Lastkahn, der Schleppkahn

4.
gorski reševalni čoln der Ackja

5.
stavni čoln das Setzschiff

6.
čolni figurativno (čevlji) Kähne množina

dólg (-a -o) adj.

1. lungo; oblungo:
dolg hodnik un lungo corridoio
dolga vrv una lunga fune
dolga vrsta lunga fila
imeti dolg obraz avere un viso oblungo
biti dolg kakor prekla essere lungo come una pertica

2. (ki traja veliko časa) lungo:
dolgi zimski večeri le lunghe serate invernali
dolga bolezen lunga malattia
dolgo uro ga ni bilo è stato via un'ora intera
od tedaj so pretekla dolga leta da allora sono passati tanti anni

3. (za izražanje razsežnosti v času):
biti dolg durare
predavanje je lahko dolgo največ 40 minut la conferenza duri al massimo 40 minuti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. imeti dolg jezik avere la lingua lunga
imeti dolge prste avere le mani lunghe
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco
narediti dolg obraz mettere il muso, fare il muso lungo
padel je, kakor je bil dolg in širok cadde lungo disteso
lingv. dolg samoglasnik vocale lunga
navt. ladja dolge plovbe nave di lungo corso
rad. dolgi valovi onde lunghe
šport. tek na dolge proge (gare di) fondo
po dolgem iskanju dopo molto cercare
dolga kava caffè lungo
dolga večerna obleka abito lungo
šport. dolg diagonalni predložek cross
dolgi maraton randonnée
dolga kolesarska etapa tappone
dolga podaja allungo
pog. dolga hoja sgambata, scarpinata
hist., gled. dolg plašč sirma
dolga biserna ogrlica cascata di perle
dolga brada barbone
obl. dolga halja zimarra, (v srednjem veku) cioppa
dolga jopa sette ottavi
dolga suknja giustacuore, (v srednjem veku) guarnacca
ekst. dolga vrsta processione, teoria, carovana (di veicoli e sim.)
dolgi (moški) lasje zazzera
dolgi zalisci favoriti
obrt. dolgi šiv basta
dolgo hropenje rantolio
dolgo zvonjenje scampanellio
navt. dolgo veslo sensile
PREGOVORI:
dolgi lasje, kratka pamet chioma di femmina, cervello di gallina
ni tako dolg dan, da ne bi bilo večera ogni cosa prima o poi finisce
dolga bolezen, gotova smrt malattia lunga, morte sicura

dvojn|i [ó] (-a, -o) zweifach, doppelt; Doppel- (agent der Doppelagent, grob das Doppelgrab, kontakt der Doppelkontakt, konzonant der Doppelkonsonant, korak der Doppelschritt, živalstvo, zoologija krempeljc die Doppelklaue, križ das Doppelkreuz, glasba lok der Doppelstrich, naslov der Doppeltitel, glasba nižaj das Doppel-b, ovinek die Doppelkurve, pok der Doppelknall, šport prvak der Doppelmeister, letalstvo rep das Doppelleitwerk, salto das Doppelsalto, sedež der Doppelsessel, šah das Doppelschach, šiv die Doppelnaht, trup der Doppelrumpf, umivalnik das Doppelwaschbecken, umor der Doppelmord, uspeh der Doppelerfolg, glasba višaj das Doppelkreuz, vokal der Doppelvokal, zaslužek der Doppelverdienst, šport zmagovalec der Doppelsieger, zvezek der Doppelband, glasba celinka die Doppelganze, črka der Doppelbuchstabe, izmena die Doppelschicht, kapela die Doppelkapelle, železnica kretnica die Doppelweiche, kemija molekula das Doppelmolekül, morala die Doppelmoral, narava die Doppelnatur, obremenitev die Doppelbelastung, osvetlitev die Doppelbelichtung, pika der Doppelpunkt, šport podaja der [Doppelpaß] Doppelpass, poroka die Doppelhochzeit, poteza der Doppelzug, sekira die Doppelaxt, slika das Doppelbild, strategija die Doppelstrategie, številka die Doppelnummer, točka der Doppelpunkt, vijačnica die Doppelwendel, vrata die Doppeltür, das Doppeltor, vtičnica die Doppelsteckdose, šport zmaga der Doppelsieg, zvezda der Doppelstern, klešče die Doppelzange, dno der Doppelboden, ime der Doppelname, obdavčenje die Doppelbesteuerung, okno das Doppelfenster, prekrivanje/pokritje die Doppeldeckung, vprašanje die Doppelfrage, zavarovanje die Doppelversicherung, veslo das Doppelpaddel)
glasba dvojni šalmej der Diaulos
dvojna luč das Zwielicht
dvojna točka matematika der Doppelpunkt
dvojna vez kemija die Doppelbindung
dvojne soli kemija Doppelsalze množina
dvojna plast elektrika die Doppelschicht
dvojni lom fizika die Doppelbrechung
z dvojnim dnom doppelbödig
z dvojnimi vrati doppeltürig, zweitürig
z dvojno steno doppelwandig
igrati dvojno igro figurativno ein doppeltes Spiel spielen/treiben, eine doppelte Rolle spielen
dvojno videti doppelt sehen
živeti dvojno življenje ein Doppelleben führen

dvolist|en [ó] (-na, -no) zweiblättrig
dvolistno veslo das Doppelpaddel

dvolísten (-tna -o) adj. bot. con due foglie:
dvolistni vimenjak platantera comune (Platanthera bifolia)
dvolistna senčnica maiantemo (Majanthemum bifolium)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dvolistno veslo pagaia doppia, con due pale

dvostránski (-a -o) adj. bilaterale, di due pagine, doppio:
dvostransko ogledalo specchio bifronte
dvostransko veslo pagaia doppia, a due pale
polit. dvostranski odnosi rapporti bilaterali
strojn. dvostranski bat stantuffo a doppio effetto

kajakašk|i (-a, -o) Kajak-
kajakaško veslo das Doppelpaddel

kûs kúsa kúso, dol. kȗsī -ā -ō
1. brezrep, s prisekanim, pristriženim repom: -o jagnje; pun ozbiljnosti korača i kusi gig po bunjištu
2. premajhen, prekratek, nedodelan: -a frula; -o veslo zelo kratko veslo
3. sam. kûsi kûsōga hudič: bježi od nje kao od kusoga!
4. ima ih kao kusih pasa zelo mnogo jih je; kusi i repati vsakovrstna sodrga

lentō¹ -āre -āvī -ātum (lentus)

1. upogniti (upogibati), (u)sločiti, (u)kriviti, (s)kriviti (le o upogljivih, vlečnih rečeh): Trinacriā lentandus remus in unda V. (ker se veslo pri veslanju šibi), arcūs lentare Stat. nape(nja)ti, feros lentandus in hostes arcus Stat., alii Gortynia (po drugih Cortynia) lentant cornua Stat.

2. metaf.
a) počasi opravljati, zatezati kaj, zavleči (zavlačevati), odlašati, kasníti, zaosta(ja)ti, imeti zamudo s čim: bella Sil., iter Ambr.
b) storiti, da kaj popusti (preneha), (u)blažiti, zmanjš(ev)ati kaj: lentatus vapor Sid. (Carm. 22, 191).