Franja

raisonné, e [rɛzɔne] adjectif premišljen; sistematičen; znanstveno utemeljen

bien, mal raisonné dobro, slabo premišljen

sussistere^* v. intr. (pres. sussisto) bivati, obstajati; biti utemeljen

well-knit [wélnít] pridevnik
čvrst, krepak, lepo in krepko raščen; dobro utemeljen (argument)

несостоятельный nezmožen plačati dolgove, insolventen; (pren.) premalo utemeljen, neprepričljiv

argument samostalnik
1. (utemeljen razlog) ▸ érv, argumentumAvtor ima za dokaz svoje teze na voljo dovolj prepričljivih argumentov. ▸ Téziseihez a szerző számos meggyőző érvet tud felsorakoztatni.
Kot kronski argument je navedel svojo starost in več kot štiridesetletno politično kariero. ▸ Perdöntő érvként saját korát és több mint négy évtizedes politikai karrierjét hozta fel.

2. matematika (neodvisna spremenljivka) ▸ argument

dīgnus 3, adv. -ē (iz *decnos -us: decēre; prim.: dignus coronā „okrašen z vencem“ in od tod = venca vreden)

1. (o osebah, redkeje o stvareh, tako v dobrem kakor v slabem pomenu) dostojen, vreden česa = zasluživši, zaslužujoč kaj, zaslužen (-žna -žno) za kaj, upravičen do česa; abs.: Pl., Suet., Iust., nulla contumelia est, quam facit dignus Antonius ap. Ci. (iron. častivrednež), quod etiam minus digni adsequi possunt Ci., diligere non dignos Ci., populus solet nonnumquam dignos praeterire Ci., novum illud exemplum ab dignis et idoneis ad indignos et non idoneos transfertur S., omnes male a se laudatos esse, dignos indignosque L., dignior heres H., honor dignis paratus Vell., neque Caecinam dignum tantae rei censorem T. ni upravičen biti sodnik v tako pomembni zadevi. Zveze:
a) večinoma z abl.: dignus es verberibus multis Pl., dignus laude Ci., H., dignus isto negotio Ci., dignus imperator legione, digna legio imperatore Ci., maioribus suis dignus, maioribus suis dignissimus Ci., peccat uter nostrum cruce dignius? H., o hominem multis mortibus dignum! Sen. ph.; (o stvareh): dignum memoriā Ci. idr., donum regale dignum tuo templo Ci., dignitas … cultu et honore et verecundiā digna Ci., dignum piaculo L.
b) redko z gen.: non ego sum salutis (dobi se tudi salute) dignus? Pl., dignum esse memoriae (tudi memoriā) Ph.
c) redkeje in le v pozni lat. z dat.: digna memoratui Vop.
č) z acc. neutr. pron.: non me censes scire, quid dignus siem Pl., dii tibi omnes id, quod es dignus, duint (= dent) Ter.
d) s sup.: Sen. ph., Gell., digna atque indigna relatu vociferans V., nihil dictu dignum ausi L., nihil dignum memoratu actum L., dicta memoratu digna, res dignae memoratu Val. Max., nobis pleraque digna cognitu obvenere T.
e) s konsekutivnim stavkom: non sum dignus prae te, ut figam palum in parietem Pl., quos ut socios haberes, dignos duxisti L., digna res visa est, ut simulacrum … pingi iuberet L., eras dignus, ut haberes integram manum Q.; z relativnim konsekutivnim stavkom: Iuv., dignus, qui liber sies Pl., qui modeste paret, videtur qui aliquando imperet dignus esse Ci., Diana hostibus digna videbatur, quam sanctissime colerent Ci., magnum … onus … , verum tamen dignum, in quo omnes nervos aetatis industriaeque meae contenderem Ci., Livianae fabulae non satis dignae sunt, quae iterum legantur Ci., digni estis, qui opes … referatis in patriam Cu., dignum est, quod observes Sen. ph.; tako tudi: digna res est, ubi (= in qua) tu nervos intendas tuos Ter.
f) večinoma pesn. z inf. pass.: Sen. ph., Val. Fl., puer ipse fuit cantari dignus V., erat tunc dignus amari V., quae digna legi sint H., si quis erat dignus describi H., non tamen intus digna geri promes in scaenam H., nec tu meus esse negari dignus es O., Horatius fere solus legi dignus Q.; redkeje z inf. act.: Cat., Tib., Iuv., pecunia … digna sequi potius quam ducere funem H., sed non domus una digna perire fuit O., hos ego annos ponere dignus eram O.; z inf. act. in pass.: dignus alter eligi, alter eligere Plin. iun.
g) z ACI: dignos enim esse, qui armis cepissent, eorum urbem agrumque Bolanum esse L.
h) z ad: amicus dignus huic ad imitandum Ci., quos dignos ad id esse videbat Lamp.

2. (o stvareh, redkeje o osebah) vreden, dostojen česa, koga = primeren, pristojen čemu, komu, spodoben, zadosten, dovoljšen, ustrezen, zaslužen (-žna -žno)
a) abs.: ut dignum est (erat) Ter., L., secus quam dignum est Ter., qui maeror dignus in tanta calamitate inveniri potest? Ci., quid enim minus dignum quam … ? Ci., d. causa L. utemeljen, fortuna V., praemia digna ferant V., grates persolvere dignas V., rem minus aegre, quam dignum erat, tulisse L., numquam digne satis laudari philosophia poterit Ci., quis de tali cive satis digne umquam loqueretur? Ci., malim tuo iudicio digne ac (kakor) mereor (= svojim zaslugam primerno) commendatus esse Cassius in Ci. ep., nemo dignius imperat Vop., dignissime confitemur Boet.; kot subst. neutr. pl.: digna timere S. bati se zaslužene kazni, digna indigna (digna atque indigna Sen. ph.) pati V. trpeti zasluženo in nezasluženo, digna atque indigna canere Val. Fl. Zveze:
a) z abl.: Vell., tibi di dignum factis exitium diunt (= dent)! Ter., munera dignissima Venere Pl., negotium non est dignum viribus nostris Ci., venit tempus serius, quam dignum populo Romano fuit Ci., genus scripturae non satis dignum summorum virorum personis N., nihil negare, quod dono dignum esset S. kar bi (je) bilo vredno, da se podari; kot subst. neutr. pl.: te digna ut inveniant precor Pl., Varro digna illo ac vera de exitu eius ominatus est Vell.
b) redko z gen.: suscipe curam … dignissimam tuae virtutis Balbus in Ci. ep., utque probae dignum est O. se spodobi, dignus Alcidae labor Sen. tr., adiecisse deos dignum Arsacidarum T.
c) še redkeje z dat.: quod huic maleficio dignum supplicium potest inveniri? Corn.
č) s pro: Ter., Lucr., quidnam pro offensione hominum dignum eloqui possim Ci., si digna poena pro factis reperitur S., dignum praestabo me etiam pro laude merentis H. = pro laude eius, qui laudem meruit = pro merita laude (sc. tuā); z ad v primeri s … , proti … : ad tuam formam illa una digna est Pl.
d) dignum est (= ἄξιόν ἐστιν) z inf. ali ACI spodobno je, spodobi se, pristoji, gre: munere, si credere dignum est, Pan te fefellit V., quibus (auctoribus) dignius credi est L., huic homini dignum est divitias esse et diu vitam dari Pl., quid enim minus dignum est, quam peius quidquam videri dedecore … ? Ci.; tako tudi dignum habere ali arbitrari z inf. imeti za spodobno: properanti haud quisquam adire ad ostium dignum arbitratur? Pl.; dignum est s konsekutivnim stavkom: dignum esset, ut ex his officinis omnia opera perficerentur Vitr., non enim dignum fuit, ut quadrigae tyrannorum bono principi miscerentur Vop.

dobro¹ [ô] adverb gut; gut-, wohl- (idoč [gutgehend] gut gehend, informiran [gutunterrichtet] gut unterrichtet, merjen gutgezielt, mišljen [gutgemeint] gut gemeint, negovan [gutgepflegt] gut gepflegt, ohranjen guterhalten, [wohlerhalten] wohl erhalten, plačan [gutbezahlt] gut bezahlt, položaj [gutdotiert] gut dotiert, razpoložen [gutgelaunt] gut gelaunt, situiran [gutsituiert] gut situiert, stoječ gutbetucht, obleka [gutsitzend] gut sitzend, uspel [gutgelungen] gut gelungen; pretehtan/premišljen [wohlbedacht] wohl bedacht, [wohldurchdacht] wohl durchdacht, [wohlüberlegt] wohl überlegt, utemeljen wohlbegründet)
enako/prav tako dobro genausowohl
dobro deti [guttun] gut tun, eine Wohltat sein
dobro se goditi komu (jemandem) gut ergehen
dobro iti: dobro gre es geht gut
dobro kazati gut stehen
dobro ležati na tleh za vozila: gute Bodenhaftung haben
|
dobro potujte! Gute Reise!
dobro se popravite/pozdravite! Gute Besserung!

find¹ [faind]

1. prehodni glagol
najti, nahajati, odkriti, odkrivati; spoznati, opaziti; ugotoviti, izvedeti; misliti, soditi; odločiti; nabaviti, oskrbeti, opremiti; izreči, izraziti; iti po kaj

2. neprehodni glagol
zaslediti divjačino
pravno odločiti, razsoditi; zdeti se

to find amiss grajati
to find expression izraziti se
to find fault with grajati koga ali kaj
to find favour imeti podporo, zaščito
pravno to find s.o. guilty spoznati, da je kdo kriv
pogovorno to find one's feet pridobiti zaupanje v samega sebe, uveljaviti se
pravno to find a true bill izjaviti, da je vzrok tožbe utemeljen
to find s.o. in s.th. oskrbeti koga s čim
I cannot find it in my heart srce mi ne da
I could find it in my heart rad bi
how do you find yourself? kako se imaš?
to find one's match najti pravega moža ali enakovrednega nasprotnika
the jury found for the culprit porota je osvobodila obtoženca
I trust this finds you well upam, da boste dobrega zdravja, ko boste dobili to pismo
to find o.s. sam se oskrbeti; znajti se
to find pleasure in s.th. imeti s čim veselje

found¹ [faund] prehodni glagol (on, upon)
osnovati, ustanoviti, ustanavljati, ustvariti, ustvarjati; biti osnovan, temeljiti; biti odvisen

well found utemeljen, upravičen

justifier [-fje] verbe transitif upravičiti; utemeljiti; opravičiti, dokazati nedolžnost

justifier de son identité dokazati svojo identiteto
justifier d'une condition izpolniti pogoj
la fin justifie les moyens namen posvečuje sredstva
se justifier dokazati svojo nedolžnost; biti utemeljen

metus -ūs, m

1. bojazen, strah, duš(ev)ni nemir, zaskrbljenost, skrb (previdnega človeka, torej ne v grajalnem pomenu, prim. metuō; naspr. spes, confidentia): Naev. et Pac. ap. Non., Enn. ap. P. F., Acc. ap. Non., Ter., C., O., V., Q., Lucr., T., idr., est enim metus futurae aegritudinis sollicita exspectatio Ci., metus ac timor Ci., magnus, parvus, vanus L., iustus Ulp. (Dig.) opravičen, utemeljen; pl. vrsti bojazni ali strahu, skrbi: T., Cels., diurni et nocturni Ci., inanes Plin. iun., auferte metūs V.; s subjektnim gen.: metum Siciliae damnatione eius (sc. Verris) deicere Ci.; z objektnim gen. (glede koga ali česa, pred kom ali čim): S., Lucr., mortis, hostium L., servitutis Ci., recusandi L., vetandi T.; objektni gen. opisan: a Romanis L., ab vi atque irā deorum L., ex duce T., ex imperatore T. ali z adj.: Ter., regius L. pred kralji, hostilis S. pred sovražniki, Parthicus Ci. ali Punicus S. fr. pred vojno s Parti, Punci; s skladom glag. metuere: Plin., aut semper sint in metu, ne afficiantur aliquando Ci., cum hostium navibus inhibere saepe tela cogebant metu, ne ambiguo ictu suis inciderent L., metu, ne amitteret praemissas iam cohortes T.; (mihi) metus est z ACI: L., Ter.; esse in metu Ci. = metuere, metum facere O., L. = terrēre, me esse in metu propter te unum Ci., omni te de me metu libero Ci., m. pro universā re publicā L., ut omnem pro me metum ponas Plin. iun.; occ. spoštljivost, spoštovanje, sveti strah, strahospoštovanje: laurus multos metu servata per annos V., mens trepidat metu (sc. Bacchi) H., metum numenque loco addidit Val. Fl.

2. meton. strah = predmet strahu, strah zbujajoča stvar
a) strah = strahota, strašilo: metus eius rimatur T. kar mu zadaja strah, aper, metus agricolis Sen. tr., Lybici metus Stat. (o Meduzini glavi).
b) grozeče stanje, nevaren (kritičen) položaj ali čas, nevarnost: Pl., metus maximi belli Ci., anceps metus et a cive et ab hoste L., constans adversus metus T., et plura alia etiam in pace servata, quae nunc in metu audiuntur T. v tem nevarnem položaju. — Pooseb. Metus -us, m Strah, bog strahu: Ci., V.

Opomba: Metus fem.: Enn. ap. Non. et Fest.; star. in vulg. gen. sg. metuis: Ter., Ci.; star. dat. sg. metū: V., T.

public¹ [pʌ́blik] pridevnik (publicly prislov)
javen, občen; povsod znan, vsem poznan; državen, ljudski, naroden

public administration javna uprava
public affairs javne zadeve
public appointment državna siužba
public address system sistem razglasnih naprav (zvočnikov)
public bidding (ali sale) javna dražba
public bath javno kopališče
public charge prejemnik oskrbovalnine
at public charge na državne stroške
public convenience javno stranišče
ekonomija public corporation ljudska zadruga
public debt državni dolg
public dinner banket
ameriško, pravno public defender branilec po dolžnosti (za reveže)
public enemy sovražnik ljudstva, kriminalec
to be in the public eye biti v središču javnega življenja
public economy politična ekonomija
public figure prominentna osebnost
ekonomija public funds državni vrednostni papirji; britanska angleščina utemeljen državni dolg
public good spložna blaginja
public health service javna zdravstvena služha
public house krčma, gostilna, točilnica
John Public dnevni tisk
public kitchen javna kuhinja za brezposelne
public law javno pravo, mednarodno pravo
public library javna knjižnica
public man javni delavec
to make public objaviti, razglasiti
public notice javen razglas
public opinion javno mnenje
public opinion poll predvolilna anketa
public order javni red
ekonomija public ownership skupna last
pravno public prosecutor državni tožilec
public relations stik z javnostjo
public revenue državni dohodki
public school britanska angleščina zasebna šola z internatom; ameriško občinska šola
public servant državni uradnik
public service državna (javna) služba; komunalna služba
public spirit patriotizem
public utility komunalna usluga; množina, ekonomija akcije javnih služb
public works javna dela

puesto pretekli deležnik od poner

bien puesto dobro oblečen
casa bien puesta čedno urejeno stanovanje
mal puesto zdelan
puesto a la estación franko kolodvor
puesto de barro blaten
puesto de codos oprt s komolci
puesto de gala v gala obleki
puesto de sombrero, puesto con el sombrero s klobukom na glavi
puesto en cuenta vnesen v račun
puesto en razón pameten, dobro utemeljen
puesto que ker; kajti; četudi, dasi; če, ako
puesto que no hay otra solución ker že ni druge rešitve

razón ženski spol razum, pamet; prav(ica), upravičenost; vzrok, razlog; sporočilo, informacija; razmerje; pojasnilo, izraz, izražanje; red, metoda; tvrdka, firma

razón de cartapacio izmodrovan vzrok
razón natural zdrava pamet
razón de ser upravičenost obstoja
razón social tvrdka
¡razón de más! toliko bolj!
razón en la portería za nadaljnja pojasnila vprašati pri vratarju
a razón de cinco per ciento po 5%
el vehículo corre a razón de... vozilo razvija hitrost ...
con razón upravičeno, po pravici
con razón le sucede čisto prav mu je
con mucha razón s polno pravico, čisto prav(ilno)
de buena razón s polno pravico
en razón upravičeno
en razón a, en razón de kar se tiče, glede; zaradi
por razón zaradi
sin razón neupravičeno
le asiste la razón (on) ima prav
cargarse de razón, llenarse de razón (fig) vse temeljito premisliti
dar la razón a uno komu prav dati
dar razón prav dati; informacijo dati
dar razón de sí, dar razón de su persona dano naročilo točno izvršiti
entrar en razón uvideti, k pameti priti
hacer (ali meter) en razón k pameti spraviti
enviar (ali pasar, dar) una razón komu kaj sporočiti
es razón prav je, spodobi se
estar a razón (ali razones) pretresati kaj
hacer la razón a uno komu napiti
llevar la razón de su parte imeti pravico na svoji strani
pedir (una, la) razón informirati se, vprašati
perder la razón zblazneti, ob pamet priti
poner en razón pomiriti, k pameti spraviti
ponerse en (la) razón pristati na kaj, dati se prepričati
puesto en razón spametovan; pameten; upravičen, dobro utemeljen
privar de (la) razón ob pamet spraviti
la razón no quiere fuerza pravica velja več kot sila
reducirse a la razón uvideti
tener razón prav imeti; imeti vzrok
tener mucha razón popolnoma prav imeti
tomar la razón informirati se (de o)
razones pl vzroki; ugovori; razpravljanje
razones en pro y en contra razlogi za in proti
venirse a razones soglašati s kom
la carta contiene estas razones pismo vsebuje naslednje
en buenas razones v kratkih besedah, kratko in malo
ahorrarse de razones varčevati z besedami
adquirír razones informirati se
alcanzar de razones a uno koga k molku prisiliti s tehtnimi razlogi
atravesar razones, ponerse a razones (con) spustiti se v pričkanje (z)
envolver a uno en razones osupiti koga, zmesti, presenetiti

sospētto² m

1. sum:
sospetto fondato, infondato utemeljen, neutemeljen sum
avere, nutrire dei sospetti su, circa posumiti o
dare, destare sospetto zbuditi sum

2. bojazen, strah:
ho il sospetto che voglia ingannarmi bojim se, da me hoče prevarati

sound³ [sáund]

1. pridevnik (soundly prislov)
zdrav, čil; nepoškodovan, neranjen, cel, dobro ohranjen, brez napake; nepokvarjen (o sadju); (o spanju) miren, trden, globok; krepak, poštén (o udarcih); (o ceni) zmeren, ki ustreza vrednosti blaga; pameten, trezen, pravilen (sodba itd.); osnovan, upravičen, temeljit, tehten (razlog); pravi
pravno veljaven zakonit; dobro premišljen, pameten; (o osebi) zanesljiv, zvest, pošten; (vedenje) pravilno, brez graje
ekonomija soliden, zanesljiv; solventen

safe and sound živ (čil) in zdrav
sound as a bell, as sound as a roach zdrav kot riba
sound advice dober, poraben nasvet
a sound friend zvest prijatelj
sound currency ekonomija zdrava valuta
a sound fruit zdrav (negnil) sadež
sound in life and limb zdrav in čil
sound merchant soliden (nezadolžen) trgovec
a sound mind in a sound body zdrav duh v zdravem telesu
a sound objection utemeljen, tehten ugovor
a sound ship ladja v dobrem stanju
sound timber zdrav, jeder les
the child is sound already otrok že trdno spi
the firm is not quite sound tvrdka ni čisto solventna
is he quite sound in mind? je (on) čisto pri pravi pameti?
to be a sound sleeper imeti trdno spanje
to get a sound whipping biti pošteno našeškan (tepen)

2. prislov
trdno, globoko; zelo

to be sound asleep, to sleep sound trdno, globoko spati
I will sleep the sounder for it bom toliko bolje spal

súm (-a) m sospetto:
sum je utemeljen il sospetto è fondato
vedenje, ki vzbuja sum un comportamento che da adito a sospetti
sum leti nanj, nanjo il sospettato è lui, la sospettata è lei
imeti koga na sumu sospettare di qcn.
jur. sum umora sospetto di omicidio

ἀν-έλεγκτος 2 (ἐλέγχω) 1. nepreiskan. 2. kar se ne da ovreči, neovržen, neizpodbiten, utrjen, utemeljen.

ἀξιό-χρεως 2, ion. ἀξιόχρεος 2, n. pl. -χρεα ki zadostuje potrebi; tako velik (dober, važen) kakor je potreba; zadosten, primeren, vreden, sposoben, vrl, polnoveljaven, tehten, utemeljen πρόφασις, verodostojen μάρτυς; πόλις, δύναμις znamenit, znaten, precejšen.

ἐπι-εικής 2 (εἰκός) 1. o stvareh: primeren, prikladen, pristojen, spodoben, pravičen ἀμοιβή, λόγος, ἐπιεικέστερα λέγω govorim primerneje, utemeljen πρόφασις, ugoden, sprejemljiv ὁμολογία; τὸ ἐπιεικές pravičnost, krotkost, blago mišljenje NT, ἡ ἐπιεικεστάτη ὁδός najbolj verjetna razlaga; ὡς ἐπιεικές kakor se spodobi, οἷ' ἐπιεικὲς ἔργ' ἔμεν ἀθανάτων kakršna morajo biti; ὅν(sc. μῦθον) κ' ἐπιεικὲς ἀκούειν kar je dovoljeno slišati; πρὸς τὸ ἐπιεικές blagohotno, prizanesljivo. 2. o osebah: sposoben, vrl, obziren, pravičen, razumen, dobrohoten, blag. – adv. ἐπιεικῶς in -κέως dostojno, primerno λέγω, zadostno, dovolj, zelo, precej παραπλησία, približno, takorekoč, seveda.