Franja

haltēr -ēris, m (gr. ἁλτήρ) svinčena utež, ki so jo telovadci pri skakanju držali v rokah, da so se lahko z večjo silo odgnali: Mart.

jáje jája, jàjeta s mn. jája, rod. jájā, daj. jàjima
1. jajce: kuhano, prženo, rovito, rovitano jaje
2. modo: zbog bolesti izvadili su mu jedno jaje
3. premična utež na enokraki tehtnici, kembelj: kantarsko jaje
4. pirh: uskršnje jaje
5. tražiti dlaku u -u, podmetnuti komu kukavičje jaje, u tuđe gnijezdo; bolje svoje jaje nego tuđa kokoš; sličan kome kao jaje jajetu; Kolumbovo jaje

Laufgewicht, das, Technik tekalna utež, premična/gibljiva utež

lȍt lòta m (srvn. lot)
1. stara utež, lot
2. svinčnica, grezilo

marco² m (pl. -chi) gibljiva utež (pri tehtnici)

Preßgewicht, Pressgewicht, das, Technik obtežilna utež

prȅtega ž (ijek., ek.) pretega, utež na vodnjakovi vagi

sācōmārius 3 (sācōma) za (kot) utež (protiutež) služeč, utežen, protiutežen, protitežen: cucurbitae HIER.

sash-cord [sǽškɔ:d] samostalnik
močna vrv, s katero se pričvrsti utež na okvir angleškega okna

Spanngewicht, das, Technik napenjalna utež

talent [tǽlənt] samostalnik
nadarjenost, dar, talent; sposobnost; nadarjena oseba, talentiran človek, talent; (kolektivno) talenti, inteligenca
zgodovina utež (26,2 kg) in denar pri starih Grkih itd.

of great talent zelo talentiran
talent for acting igralski talent
all the talent vsa, celotna inteligenca
the talent (dirkalni šport) publika, ki stavi, sklepa stave
to have a talent for (drawing) imeti talent za (risanje)
to hide one's talents in a napkin figurativno ne izkoriščati svojih prirojenih sposobnosti

tomín moški spol španska utež (596 mg)

пудовик m utež enega puda; vreča s tovorom enega puda

amphora -ae, f (gr. ὁ ἀμφορεύς)

1. amfora, dvoročna glinasta, redkeje steklena ali oniksna posoda z ozkim vratom, spodaj koničasta, da se je dala zapičiti v zemljo ali v luknje nalivalne mize (abacus), ročka, vrč: Ca., Pr. idr., amphora coepit institui, currente rotā (lončarsko vreteno) cur urceus exit? H. Poseb. kot vinska posoda: Ca., Ci. idr., Laestrigonia Bacchus in amphora H. = formijsko vino (Formiae). V te amfore iz sodov (dolia) pretočeno, dovolj prevrelo vino so dajali v dimnico ali vinsko skladišče (fumarium, apotheca, horreum), kjer je zorelo; amforam so vrat zamašili s pluto in zamašek zasmolili ali oblili s sadro. Na amfore ali na posebne, na vrat pritrjene znamke (tessarae) so napisali nota = vrsto vina in leto, v katerem so ga dali v skladišče (leto je bilo označeno z imeni konzulov, ki so bili takrat na oblasti): Ca., Col., Dig., hic dies... corticem adstrictum pice dimovebit amphorae fumum bibere institutae consule Tullo H., (L. Volcatius Tullus konzul l. 66), parcis deripere horreo cessantem Bibuli consulis (= l. 49) amphoram H., statim allatae sunt amphorae vitreae diligenter gypsatae Petr., quarum (amphorarum) in cervicibus pittacia erant affixa cum hoc titulo: Falernum Opimianum centum annorum Petr.; amphora pesn. met. = vino: H., Mart. V amforah so hranili tudi olje: amphorae oleariae Ca., med: mella condit amphoris H., CCCC amphorae mellis Ci., staljene kovine: amphoras complures complet plumbo, summas operit auro et argento N.; amphora kot krsta: sit tumulus lenae curto vetus amphora collo Pr. (v ta namen je bila v sredi prerezana in se je zopet staknila, ko je bil mrlič položen vanjo); kot velika odtočilna posoda z bolj lijastim vratom, ki je stala v ozkih ulicah in prehodih v uporabo mimoidočim: Titius ap. Macr.; amphorae sparteae Ca. dvolocnate košare iz bodalice za shranjevanje grozdja.

2. amfora
a) kot tekočinska mera = quadrantal = duae urnae = VIII congii = XLVIII sextarii = DLXXV cyathi, približno 20 litrov: Plin., Fest., quaterni denarii in singulas vini amphoras Ci.
b) kot pravilna (normalna) utež za določitev ladijske velikosti = 80 rim. funtov (prim. našo tono = 1000 kg): Plin., navis plus quam trecentarum amphorarum L., naves onerariae, quarum minor nulla erat duum milium amphorûm (= amphorarum) Lentulus in Ci. ep.

apotekarsk|i [é] (-a, -o) Apotheker- (utež das Apothekergewicht)

dēnārius 3 (dēnī) ki ima v sebi (obsega, poseduje) po deset: nummus d. L. deset asov vreden denar, numerus digitorum Vitr., numerus Aug., Macr., fistulae Plin., Front. ki imajo obseg 10 palcev, pormae Lamp. 10 zlatih denarijev vredni zlatniki. Subst. dēnārius -iī, gen. pl. -ōrum in (večinoma) -ûm, m

1. denarij,
a) srebrnik, vreden sprva 10, po drugi punski vojni 16 asov: Varr., Vitr., L. idr., alicui ad denarium solvere Ci. v denarijih, v rimski denarni enoti, ecquae spes sit denarii Ci. v denarijih izplačan biti, d. argenteus Col., malus Sen. ph., falsus, adulterinus Plin., denarios probare (preskusiti, preskušati) Plin., denariae formae Lamp. ali formae denariorum Isid. = denarii. Soobl. dēnārium -iī, n, v pl.: Pl.
b) zlatnik = 25 srebrnih denarijev: aurei argenteique denarii Petr. (prim. Plin. XXXIII, 3, 13).
c) v času poznega cesarstva bakren denar (popolnoma aeris denarii): Vop., Macr., Cod. Th., Cass.
č) met. = sploh denar: Ci. ep. (ad Attic. II, 6).

2. lekarniška utež (= drachma) drahma: Cels., Col., Plin.

drachma, st.lat. drachuma (Enn., Pl., Ter.), -ae, gen. pl. nav. drach(u)mārum, pa tudi drachmûm (Ci. ep.), f (gr. δραχμή) drahma,

1. grški srebrnik, grška denarna enota: Kom., Ci. idr., (servo) quingentis empto drachmis H.

2. utež = osmina unče = 96. del asa: Plin. idr.

gibljiv (-a, -o) beweglich (prosto freibeweglich), (prost) frei; (nepritrjen) lose; (variabilen) variabel; tehnika (prevozen, premičen) fahrbar; tehnika Lauf- (optično gibljiva slika das Laufbild, utež das Laufgewicht); tehnika Kipp-, Schwenk- ( letalstvokrilo der Kippflügel, der Schwenkflügel)
tehnika gibljiva rešetka der Schüttelrost

kȁntārskī -ā -ō tehtnični: -o jaje kembelj, utež

Last, die, (-, -en) (Fracht) tovor; (Belastung) obremenitev, breme; (Gewicht) teža; Recht breme, obveznost; zu Lasten v breme; zur Last fallen biti v breme/bremeniti; zu Lasten von ... v breme koga/česa, na škodo koga/česa; Last der Beweise teža dokazov; zur Last legen jemandem etwas dolžiti (koga česa); fixierte Last Sport zadržana utež; eine Last fiel von X X se je znebil težkega bremena