Franja

provveditore m

1. upravitelj

2. admin. nadzornik, inšpektor:
provveditore agli studi šolski nadzornik

rēctor -ōris, m (regere) vodnik, vodja, voditelj, vladar, gospodar, upravljalec, upravitelj, predstojnik, ravnatelj, krmar, voznik, usmerjevalec: navis rector Ci. krmar, equi S., T. jezdec, elephanti L.; metaf.: civitatis rector Ci. vladar, Dolopum O. ali Thebarum H. kralj, maris, deûm, Olympi O. gospodar, vladalec, peditum T. vodnik, castris (= castrorum) Lucan., Syriae rector T. namestnik; o pedagogu, učitelju, mentorju: Suet. idr., custos rectorque Plin. iun.; o neživih subj.: animus ille rector dominusque nostri Sen. ph., rector nostri animus Ap., iudicis vultus … rector est dicentis Q.

regimen -inis, n (regere)

1. vodenje, krmarjenje, krmiljenje, upravljanje, vodstvo: fluctūs regimen (sc. navis) impediunt T., regimen cohortium, equorum T. vrhovno poveljstvo, nadpoveljstvo.

2. uprava, upravljanje, vlada, vladavina, vladanje, vladarstvo, (nad)oblast: totius magistratus L., rei publicae T., vitae Lucr.; occ. abs. = državno vodstvo, državna oblast, vladarstvo, gospostvo: Enn., Stat. idr., regimen in omnia T.

3. meton. kar ravna, uravnava, vodi, krmili
a) pesn. krmilo: Petr. poet., regimen carinae flectere O.
b) pren. vodnik, voditelj, vladar, (po)glavar, upravitelj: rerum L. države, rerum humanarum Val. Max.

régisseur [režisœr] masculin upravitelj, upravnik (d'une propriété posestva); théâtre, film režiserjev pomočnik, režiser

rettore

A) m (f -trice)

1. ravnatelj, ravnateljica

2. upravitelj, upraviteljica (zavoda); upravnik, upravnica

3. rektor:
magnifico rettore dell'università di Roma rektor rimske univerze

4. knjižno vladar:
rettore del cielo nebeški vladar, Bog

B) agg. (f -trice)

1. rektorski, ravnateljski, upraviteljski

2. zool.
penne rettrici krmilna peresa

steward [stjúəd]

1. samostalnik
strežaj (na letalu, ladji); upravitelj (posestva); oskrbnik, gospodar, nadzornik; ekonom (kolidža, bólnice itd.), dobavitelj živeža; reditelj (na dirkah, prireditvah, svečanostih)
zgodovina majordom, upravitelj (hiše)

Lord High Steward of England uslužbenec, ki vodi kronanje ali predseduje pri sojenju visokim plemičem

2. prehodni glagol
upravljati
neprehodni glagol
servirati, streči; opravljati oskrbniške dolžnosti

superintendent [sju:pərinténdənt]

1. samostalnik
nadzornik; upravnik, upravitelj, predstojnik
britanska angleščina višji policijski inšpektor, šef

2. pridevnik
nadzorni, kontrolni

trustee [trəstí:]

1. samostalnik
pooblaščenec; zaupnik; skrbnik, upravitelj, kurator, tutor; zagovornik; izvršitelj oporoke

trustee in bankruptcy upravitelj konkurzne mase
trustee process pravno, ameriško zasega, zaplemba
trustee stock, trustee securities pupilarno varni vrednostni papirji
the Public Trustee javni izvršitelj oporok ipd.
board of trustees kuratorij

2. prehodni glagol
pravno zaupati, prepustiti (premoženje) skrbniku
ameriško zaseči, zapleniti

Verwalter, der, (-s, -) upravnik, upravitelj

vicārius 3 (vicis) nadomeščajoč, nadomesten, nadomestilen: Amm. idr., quibus in rebus ipsi interesse non possumus, in iis operae nostrae vicaria fides amicorum supponitur Ci., anima Sen. rh., mors Hyg., Ps.-Q. (Decl.) ki jo kdo sprejme namesto drugega. Od tod subst.

1. vicārius -iī, m
a) namestnik nasploh: Col. idr., nolite mihi subtrahere vicarium meae diligentiae Ci. (o nasledniku pri konzulatu), defunctumque laboribus aequali recreat sorte vicarius H.
b) namestnik kakega vojaka: dare vicarios Ci., alicui vicarium expedire L. priskrbeti namestnika, vicarium accipere L.
c) podsuženj, ki ga ima kak suženj (naspr. servus ordinarius): Pl., Mart., Dig. idr., peculia omnium vicariique retinentur Ci., sive vicarius est, qui servo paret H.
d) namestnik, vikarij pretorijskega prefekta (praefectus praetorio) kot upravitelj kake dežele: Africae, Hispaniarum pozni Icti.
e) namestnik, pribóčnik, adjutánt kakega vojaškega poveljnika: Cod. I.
f) zastopnik kake tuje obveze: damni Pap. (Dig.).

2. vicāria -ae, f
a) namestnica: se pro coniuge vicariam dare Sen. ph. žrtvovati se za soproga.
b) namestniško dostojanstvo, vikarijsko dostojanstvo, služba (funkcija) namestnika (vikarija), namestništvo, vikar(ij)stvo: Cod. Th., Amm.

vīlicus (slabše vīllicus) 3 (vīlla) k pristavi (podeželskemu dvorcu) sodeč, podeželski, vaški, selski: vilica nomina lini Aus. Od tod subst.

1. vīlicus -ī, m oskrbnik pristave, pristávnik, oskrbnik ali upravitelj podeželskega dvorca, suženj ali osvobojenec, ki so mu bili podrejeni drugi sužnji podeželskega dvorca: Ca., Varr., Col. idr., emimus, quem vilicum imponeremus Ci., vilicus silvarum et … agelli H.; metaf. nasploh oskrbnik, upravitelj (npr. kake velike mestne hiše), nadzornik, predstojnik: urbis Iuv., aquaeductuum Front., malum vilicum esse imperatorem Lamp.

2. vīlica -ae, f pristávnica, oskrbnica pristave (podeželskega dvorca), nav. obenem pristavnikova žena: Ca., Col., Mart., Iuv.; kot tip podeželske lepotice = podeželska (kmečka) deklina: sordebant tibi vilicae concubinae hodie atque heri Cat.

vódja -a i -e m
1. vođa, voditelj, rukovoditelj, rukovodilac: duhovni vodja; vodja oddaje
rukovodilac emisije
2. upravitelj: vodja šole, katastra
3. poslovođa: vodja prodajalne

Wirtschafter, der, (-s, -) oskrbnik, upravitelj

заведующий m upravitelj, vodja;
з. мастерской delovodja;
з. технической частью tehnični ravnatelj;
з. школой šolski upravitelj

керу́ючий² -ого ч., upravítelj -a m., upravljávec -vca m., uprávnik -a m.

правитель m (zast.) vladar; upravnik, upravitelj

управ... (v zlož.) = управляющий upravitelj, oskrbnik

управитель m upravitelj, oskrbnik

управи́тель -я ч., upravljávec -vca m., upravítelj -a m., uprávnik -a m.

управляющий m upravitelj, oskrbnik;
у. делами poslovodja;
у. делами канцелярии pisarniški ravnatelj; y.
домом hišni upravitelj