declinare
A) v. intr. (pres. declino)
1. nagniti, nagibati se; zaiti, zahajati
2. iti h koncu; pojemati, pešati:
le sue forze declinano njegove moči pojemajo
3. skreniti; zaviti, zavijati (tudi pren.):
declinare a sinistra kreniti v levo
B) v. tr.
1. knjižno upogniti, upogibati; nagniti, nagibati:
declinare il capo nagniti glavo
2. odkloniti, odklanjati; zavrniti, zavračati:
declinare un invito odkloniti vabilo
la direzione declina ogni responsabilità uprava zavrača vsakršno odgovornost
3. pisarn. dati:
declinare le proprie generalità dati osebne podatke
4. jezik sklanjati
C) m konec, zaton:
il declinare del giorno večer
sul declinare degli anni v starosti, proti koncu življenja
Zadetki iskanja
- dēflectō -ere -flexī -flexum
I. trans.
1. dol pripogniti (pripogibati), upogniti (upogibati): prono deflectens pondere corpus Cat., d. ramum olivae Col., alteram vitem Plin.
2. v stran (drugam) obrniti (obračati), odvrniti (odvračati): quosdam amnes in alium cursum … deflexos videmus Ci., deflexit (tela) … Venus V., d. novam viam L. v stran napeljati, odcepiti, lupus ad Romanos cursum deflexit L. je tekoč krenil, nusquam ab eo oculos d. L., d. lumina O., oculos Val. Fl., paulum aciem (oculorum) Plin.; med.: quae (ora) a Bosporo ad Tanaim usque deflectitur Mel., ora ab Santonis ad Orismios usque deflexa Mel.; pren.: ad verba rem d. Ci. stvar po besedah zavi(ja)ti, d. se de curriculo petitionis Ci., d. factum in aliquem Q. zvrniti (zvračati), Augustum ab institutis studiis deflexit cura terrarum Q., d. aliquem ab ira ardenti in se Stat., omnem acerbitatem in senatum Suet.
3. pren. na drugo (dobro ali slabo) stran obrniti (obračati), spremeniti (spreminjati): sententiam Ci., quaedam in senectute Cels., tragoediam in obscaenos risus O., in peius dotes puellae O., perniciosa illorum consilia in melius Sen. ph., adversarios in suam utilitatem Q., vox imbecilla cogit … deflectere Q. v drug ton preiti, ton spremeniti, d. virtutes in vitia Suet.
— II. intr. v stran kreniti, zaokreniti, obrniti se: clamore et gaudio d. viā T., deflectamus inquam Plin. iun., d. in Tuscos Plin. iun., in peragranda Aegypto paulo ad visendum Apim Suet.; pren.: de recta regione Ci., de viā Ci. (o navadi), de spatio curriculoque Ci. (o navadi prednikov), in eam vitiorum viam Lact.; pren. (s prave poti) zaiti (zahajati); od česa odstopiti (odstopati), s poti zaviti: oratio redeat illuc, unde deflexit Ci.; (o osebah): d. a veritate Ci., nihil a patris praestabili … virtute Ci., a pristina consuetudine Ph., nuper ad lyrica deflexit Plin. iun. - désarticuler [-le] verbe transitif izpahniti; amputirati v sklepu, v členku; vieilli upogniti (ude) v vse smeri
l'os s'est désarticuté kost se je izpahnila
le clown se désarticule klovn se zvira na vse strani
pantin masculin désarticulé možicelj mahač (igrača) - déverser [devɛrse] verbe transitif
1. razliti, izli(va)ti, izsipati; odvreči (bombe)
se déverser iz-, razliti se, odteči, odtekati
déverser quelque chose sur quelqu'un obsuti koga s čim
les avions ont déversé des tonnes de bombes letala so odvrgla na tone bomb
déverser sur le marché vreči na tržišče
déverser sa bile (figuré) izliti svoj žolč
2. upogniti; verbe intransitif biti nagnjen, poševen, zviti se (les) - doblar podvojiti (se), (skupaj) zganiti; ukriviti, upogniti, prepogniti; zvoniti (za umrlega); stran kreniti
doblar la cabeza skloniti glavo; umreti
doblar la cerviz ukloniti tilnik, ukloniti se
doblar la esquina zaviti okoli vogala, proč steči
doblar a palos pretepsti
le doblo la edad sem še enkrat toliko star kot on
doblar (a) otra calle v drugo ulico zaviti
doblarse ukloniti se sili
antes doblar que quebrar rajši se ukloniti kot se zlomiti - doblegar [g/gu] upogniti, ukriviti, ukloniti
doblegarse ukloniti se, popustiti - double4 [dʌ́bl]
1. prehodni glagol
podvojiti; upogniti, upogibati, zložiti, zgibati; stisniti (pest); obpluti; ponoviti
2. neprehodni glagol
podvojiti, upogniti (se); nazaj se obrniti, nazaj teči; sključiti se
gledališče to double parts igrati dvojno vlogo
to double and twist sukati (nit) - durchbiegen* upogibati, upogniti (sich se); durchgebogen werden upogniti se, prepogniti se
- einbiegen* um eine Ecke: zaviti, zavijati; nach innen usw.: upogniti, upogibati (sich se)
- embow [imbóu] prehodni glagol
arhaično upogniti, upogibati, skriviti - enarcar [c/qu] upogniti; zvezati
enarcar las cejas debelo pogledati
enarcar el busto ošabno stopati - encorvar skriviti, upogniti
encorvarse skriviti se; skloniti se; pripogniti se - fléchir [-šir] verbe transitif upogniti, figuré omehčati, ganiti, pomiriti; verbe intransitif upogniti se, kloniti, šibiti se, klecati, popustiti, vdati se, pokoriti se; pasti (cena)
fléchir le genou upogniti koleno
fléchir ses juges ganiti svoje sodnike
fléchir la colère, la fureur de quelqu'un pomiriti komu jezo, besnost
les prix ont fléchi cene so padle
tout fléchit sous lui vse se mu pokorava
elle a fléchi devant les supplications de ses enfants popustila je prošnjam svojih otrok - flectō -ere, flexī, flexum
I.
1. pripogniti, upogniti, prikloniti, ukloniti, skloniti, ukriviti, usločiti: acanthum V., ulmum in burim V., salignas cratīs V. plesti, ramos manu O., cera flectitur in multas facies O. se da gnesti, iuvenis, … cereus in vitium flecti H. se da kakor vosek nagniti k zlemu, fl. arcum V., napeti, flectens cornua nervo O., radices capilli retro fl. Petr.; o upogibanju udov: membra fl. Ci., quascumque partes sedendo flectimus Ci.; s prolept. obj.: (anguis) flectit sinūs O. se vije v zavojih, se zvija; med.: flector in anguem O. sem (= fio) vijoča se kača. Pogosto pt. pf. flexus 3 pripognjen, upognjen, zakrivljen, kriv, sključen, zvit: aes, cornu, lacerti O., flexi motus Ci. kolebavo gibanje; (o laseh) skodran: comae O., Ap., capilli Petr., crines Mart.
2. metaf.
a) zavijati (spreminjati) glas: vocem Ci., flexus sonus Ci. tresoči se glas, otožni glas.
b) zategniti, z dolžino zaznamovati: syllabam Q.
c) tvoriti: verba Q., hoc vocabulum quoque de Gracco flexum est Gell.
č) kot gram. t. t. = sklanjati, spregati: Varr.
d) tako rekoč drugače ukloniti = spremeniti: vitam Ci., ut eam (sc. istorum viam) flectas, te rogo Ci. ep., in melius adversa, in deterius optata flectuntur Sen. ph.; od tod ganiti, omehčati, omečiti, preprositi, pregovoriti: facile Achivos flexeris Enn. ap. Gell., nisi di inmortales … suo nomine prope fata ipsa flexissent Ci., uti ingenium … avorsum flecterent S., flectere si nequeo superos, Acheronta movebo V., fl. aliquem precibus, lacrimis V., donis L., mollibus iam durum imperiis H., animum Ci., V., O., mentes hominum L., duram mentem O., huic concitare indices, illi flectere convenit Q.; v pass.: dictis nostris sententia flexa est Enn., desine fata (nespremenljiv sklep) deûm flecti sperare precando V., haudquaquam dictis violentia Turni flectitur V. se ne da preprositi, ira deorum flectitur O.; za zanikanim glag. nastopa quin: nihil … flexerunt animos, quin … collem … defeuderent L., neque fletu … flexus est, quin daret profectionis signum T.; pesn.: fl. labores Stat. (o)lajšati.
II.
1.
a) obrniti, zasukati, okreniti, naravnati, zavrteti: de foro in Capitolium currūs Ci., carpentum dextrā in … clivum L., plaustrum O., regimen carinae O., navem Auct. b. Alx., equum H., equos (pri jahanju) C.; pri vožnji: iuga habenis V., quā flectat habenas O. kam naj pelje, fl. geminas acies (= oculos) huc V., oculos O., lumina (oči) V., lumina a gurgite in nullam partem O. ab Hesperia lumina O., ora retro O., vultus suos ad illum O.; o teku, poti: vestigia O., cursum ad puerilem vagitum L. (o volkulji) ali cursūs in laevum O. ali iter ad Privernum, iter Demetriadem L. pot ubrati, napotiti se, certum in orbem quadrupedis cursus O. voditi konja v določenem krogu, iter suum N. ali viam L. spremeniti smer pohoda, flecte viam velis V. jadraj kam drugam; refl.: acies oculorum se flexerat O., se in Daphnona fl. Petr.; med.: volucris … flectitur in gyrum O. leta v krogu, kroži; metaf. o rečeh: hinc se flectit (Hercynia silva) sinistrorsus C. se obrača na levo, unde in meridiem flecti eum (Euphratem) diximus Plin., sol ipse ad aquilonem scandens … ab ea meta incipit flecti Plin. — Kot mornarski t. t. zaviti okoli česa, objadrati kaj: Leucaten flectere molestum videbatur Ci. ep., in flectendis promunturiis Ci.
b) redko časovno: flexo in vesperum die T. ko se je bil dan (k večeru) nagnil, proti večeru.
2. metaf.
a) qui (versūs) in Tiberium flecterentur T. ki jih je bilo mogoče aplicirati (nanašati) na Tiberija.
b) α) kaj od koga: quod procul a nobis flectat fortuna gubernans Lucr. β) koga od česa: aliquem a studio ad imperium Ci., si quem a proposito spes … flexisset L., ubi animus iudicis ab aliqua … opinione flectendus est Q.
3. intr. v med. pomenu
a) (za)obrniti se, kreniti kam: Hasdrubal … ad Oceanum flectit L., ex Gabino in Tusculanos flexere colles L., cum procul hos laevo flectentīs limite cernunt V., inde Vitellius Cremonam flexit T., priusquam in Capitolium flecteret Suet.; pren. obrniti se k čemu, poprijeti se česa, podati se na kaj, odločiti se za kaj: postquam ad providentiam sapientiamque flexit T. ko pa je začel govoriti o … , arguebatur in ambitionem flexisse T. - flēttere v. tr. (pres. flētto)
1. upogniti, upogibati:
flettere le ginocchia upogniti kolena
2. jezik pregibati - flex [fleks]
1. prehodni glagol
upogniti, upogibati
2. samostalnik
izolirana električna žica - humillar ponižati, žaliti; prikloniti; upogniti
humillarse ponižati se - hunch2 [hʌnč] prehodni glagol
upogniti, skriviti, zgrbiti (out, up)
to hunch o.s. up počepniti, upogniti se - inarcare
A) v. tr. (pres. inarco) usločiti, ukriviti; upogniti, upogibati:
inarcare le ciglia nagubati čelo; začuditi se
inarcare la schiena upogniti hrbet
B) ➞ inarcarsi v. rifl. (pres. mi inarco) usločiti se, ukriviti se; upogniti, upogibati se - inchinare
A) v. tr. (pres. inchino) upogniti, upogibati; skloniti, sklanjati:
inchinare la testa skloniti glavo; pokoriti se
B) ➞ inchinarsi v. rifl. (pres. mi inchino)
1. pokloniti, poklanjati se (tudi pren.)
2. vdati, vdajati se; ukloniti, uklanjati se