Franja

inteligente pameten, razumen, bistroumen; izobražen, učen

inteligente en física vešč v fiziki
inteligente en la materia strokovno izobražen
seres inteligentes razumna bitja

învăţát -ă (-ţi, -te) adj. (iz)učen, (iz)šolan

learned [lə́:nid] pridevnik (learnedly prislov)
učen; izkušen (in v)
priučen

britanska angleščina, parlament my learned friend moj učeni kolega
the learned professions učeni poklici (teologija, pravo, medicina)

letrado učen; prevzeten

letrado m pravnik, odvetnik

literary [lítərəri] pridevnik (literarily prislov)
književen, knjižen, slovstven; izobražen, učen

literary history literarna zgodovina
literary language knjižni jezik
literary man književnik, literarno izobražen človek
literary property avtorska pravica
zaničevalno literary style kosesčina

litterātus 3 (littera, litterae)

1. s črkami zaznamovan, s črkami popisan: urna, ensiculus, securicula Pl., laciniae, laminae Ap.; (o sužnjih) vžgan = z vžganim znamenjem: Ap., si hic litteratus me sinat Pl.

2. znanstveno izobražen, učen: servi Ci., Albinus et litteratus et disertus fuit Ci., tua vero nobilitas … hominibus litteratis et historicis est notior, populo vero et suffragatoribus obscurior Ci., frater tuus, quem litteratissimum iudico Ci. ep., pueri litteratissimi N., ut (sc. architectus) litteratus sit Vitr., iudices litterati (v učenem pogovoru o kakšni sporni zadevi) Vitr., quid istas ineptias, quibus nec litteratior fit quisquam nec melior, tam operose persequeris Sen. ph.; metaf.: quid est dulcius otio litterato? Ci. kot prosti čas za ukvarjanje z znanostjo. — Adv. litterātē

1. z razločnimi črkami, razločno: ita … perscriptae (sc. rationes) scite et l. Ci.

2. po črki, od črke do črke, od besede do besede, dobesedno: l. respondissem Ci.

3. znanstveno, učeno, uglajeno: l. dicta Ci. duhovite domislice, antiquitatis nostrae et in inventis rebus et in actis scriptorumque veterum l. peritus Ci. ki ima po presoji … prečiščeno znanje, perbene Latine loqui putabatur litteratiusque quam ceteri Ci. pravilneje.

litterōsus 3 (litterae) učen: homo mere litterosus Cassius Hemina ap. Non.

matētico agg. (m pl. -ci) učen, ki zadeva učenje

mūsicus 3 (izpos. gr. μουσικός iz Μοῦσα) muzičen, muzinski, Muz (gen.); occ.

1. glasben, muzičen, muzikal(ič)en, godben: aula resonat crepitu musico Pac. fr., leges Ci. pravila, musicus citharae sonus Ph., ars Plin. glasba, pedes Plin., agon, certamen Suet. glasbena tekma; subst.
a) mūsica -ae, f (sc. ars) ali (kot tuj.) mūsicē -ēs, f (sc. τέχνη) glasba, muzika (h kateri spadata po pojmovanju starodavnikov tudi pesništvo in orkestika): ad quandam quasi militaris musicae disciplinam Gell., musicam tractare Ci., musicen docere Q., musicam (musicen) scire Vitr.
b) mūsicus -ī, m glasbenik: Q., Plin., in fidibus musicorum aures minima sentiunt Ci.
c) mūsica -ōrum, n glasba, muzika, godba: Ter., dedere se musicis Ci., musicorum perstudiosus Ci.

2. pesništva se tičoč, pesniški: ars ali studium Ter. pesništvo; subst.
a) mūsica -ae, f pesništvo: m. socci et cothurni Aus. komično in tragično pesništvo.
b) mūsicus -ī, m pesnik: Aus.
c) učenosti se tičoč, učen, učenjaški, znanstven: ludus Gell. — Adv. mūsicē (gr. μουσικῶς) skladno, urejeno, ubrano, harmonično, dostojno: musice hercle agitis aetatem ita ut vos decet: vino et victu, piscatu probo electili vitam … colitis Pl., et hinc fieri ut musice mundus et canore moveatur Ap.

nàučen -a -o
1. naučen: to mu nije od prirode dano, to je on naučen
2. učen: nitko se nije naučen rodio
3. navajen: biti naučen na što

ȍbučan -čna -o účen: -a sredstva

philologus 3 (gr. φιλόλογος) „znanost ljubeč“ = znanstven, učen: Vitr., Sen. ph.; subst. philologus -ī, m „ljubitelj znanosti“ = učenjak, književnik, slovstvenik, literat, filológ: Ci., Suet.; poseb. razlagalec (tolmač, interpret) drugih pisateljev: Sen. ph.

prūdēns -entis, adv. prūdenter (skrč. iz prōvidēns)

I. pt. vedé (vedoma), hoté (hotoma), namenoma, nalašč, namerno, s premislekom, po premisleku (preudarku), premišljeno, preudarno: quos ego prudens praetereo H., ibis sub furcam prudens H., prudens et sciens ad pestem sum profectus Ci., prudens sciens pereo Ter. —

II.

1. izveden, vedoč, znajoč, spreten, izkušen v čem, vešč česa, poznavajoč kaj, sposoben česa, véden česa, učèn česa, čemu, v čem: ut prudentes cum imperitis manum conserent S.; z objektnim gen.: Enn. ap. Gell., O., H., S. fr., Col., Aur. idr., rei militaris N., animorum provinciae, doli T., locorum L., adulandi gens prudentissima Iuv.; subst.: iuris prudentes Icti. pravni strokovnjaki, strokovnjaki za pravo, pravniki, pravoznanci; tudi samo prudentes Icti. veščaki = pravni strokovnjaki, pravoznanci; z in z abl.: prudens in iure civili Ci., Stoici prudentissimi in disserendo Ci.; z inf.: anus, prudens dissipare pulveres H.; z ACI: satis prudens otii vitia negotio discuti Cu., prudens hanc (sc. urinam) quoque exitialem (sc. esse) Plin., ob ea se peti prudens Plin., sciens prudensque se praegnantem non esse Ulp. (Dig.).

2. spreviden, previdljiv, predvideven, predvidevajoč, preudaren, razborit, bistroumen, razumen, pameten, moder: Iust., H., O., Petr. idr., vir prudens et acutus Ci., nemo (sc. Catone) prudentior Ci., vos homines amicissimi ac prudentissimi Ci., prudentissima civitas Atheniensium Ci., hoc ei visum est prudentissimum N., prudens consilium Ci. idr., consilium prudentissimum N., Auct. b. Alx., disputavit multa prudenter Ci., impigre prudenterque suorum et hostium res pariter attendere S., acutissime sententias suas prudentissimeque defendere Ci.; z objektnim gen.: ceterarum rerum (v drugih rečeh = sicer) pater familias prudens Ci.; s praep.: in existimando admodum prudens Ci., vir ad consilia prudens Ci.

3. previden, pazljiv, oprezen: qui me … malebant nimium timidum quam satis prudentem existimari Ci. ep.

sabido učen; (po)znan

es sabido que znano je, da ...
es cosa sabida to je stara zgodba
lo tiene muy sabido on to dobro ve

sabio pameten, moder, učen; poúčen

perro sabio zdresiran pes
sabio m modrijan, učenjak
el Sabio Salomon

savant, e [savɑ̃, t] adjectif učen; strokovnjaški, izveden, dobro podkovan (en v); vešč, spreten; dobro premišljen; poučén; masculin učenjak

savant atomiste atomski raziskovalec
animal masculin, chien masculin savant dobro zdresirana žival, pes
mot masculin, terme masculin savant učena, knjižna beseda
Marie Curie fut un grand savant M. Curie je bila velika učenjakinja
c'est trop savant pour moi to je preučeno, pretežko zame

savánt -ă (-i, -e)

I. adj. učen, moder

II. m/f učenjak (-inja), znanstvenik (-nica), modrec

scholarly [skɔ́lə:li] pridevnik
učèn; učenjaški

scholastic [skɔlǽstik]

1. samostalnik
sholastik, srednjeveški krščanski filozof; šolnik; pedant

2. pridevnik (scholastically prislov)
filozofija sholastičen
figurativno pedanten, formalen; učen, akademski; šolski, učiteljski

scholastic education akademska izobrazba
scholastic profession učiteljski poklic
the scholastic year šolsko leto

ştiút -ă (-ţi, -te) adj. učen