Franja

Gewächs, das, (-s, -e) rastlina, zel; Medizin tvor

herpēs -ētis, m (gr. ἕρπης „lazeč“)

1. neka (gnojna) razjeda, tvor, pri poznejših piscih mozoljast izpuščaj: Cels., Plin., Ap. h.

2. neka plazeča se žival: herpes quoque animal a Graecis vocatur, quo praecipue sanantur quaecumque (sc. mala) serpunt Plin.

llaga ženski spol rana, tvor; bolečina; tuga, žalost

pendīgō -inis, f (pendēre) notranji telesni skazek, notranja poškodba ali tumor ali tvor: Veg.; metaf. votel prostor v kipu, votla notranjost kipa, votlina kipa: simulacri pendigines Arn.

pogánac -nca m
1. grd, umazan človek, hudobnež: pijan Vlah, pa ne zna šta govori, a znamo ga odavno kakav je hajduk i poganac
2. med. tur, tvor, furunkel
3. mn. pogánci zool. mrharji, Siphidae

roncha ženski spol mozolj, vodén mehurček; bula, tvor; obtolkljaj, zmečkanina, modrica (od udarca)

sup-pūrātiō -ōnis, f (suppūrāre) podkožno gnojenje, meton. tur, tvor, ognojek, absces, starejše uljé: Cels., Plin., Col., et suppuratio contraxit umorem Sen. ph.

sup-pūrō -āre -āvī -ātum (sub in pūs)

I. intr. (za)gnojiti se pod čim, nabrati (nabirati) se pod čim: Col. idr., cancer suppurat sub carne Ca., si (sc. strumae) suppuraverint Plin.; metaf.: cum voluptates angusto corpori ultra quam capiebat ingestae suppurare coeperunt Sen. ph. tvoriti ture; pren.: aut hasta praetoris infami lucro et quandoque suppuraturo exercet Sen. ph. ki jim utegne kdaj škoditi (presedati). —

II. trans.

1. povzročiti, da se kaj gnoji, ognojiti (ognojevati); le pt. pf. suppūrātus 3 gnoječ se, gnojen, gnojav: aures Plin.; o osebah: capite suppuratus Lamp.; subst. suppūrāta -ōrum, n tvori, turi, abscesi, uljésa: Plin.; metaf.: suppurata tristitia Sen. ph. ali suppuratus dolor Cu. srce razjedajoča.

2. pren. „izgnojiti“, kakor kak tvor kaj pognati (poganjati), ustvariti (ustvarjati), roditi (rojevati), poroditi (porajati), povzročiti (povzročati) nastanek česa, omogočiti (omogočati) nastajanje česa: scorpium terra suppurat Tert., suppurare malum Tert., aestum Paul. Nol. narediti, povzročiti nastanek.

tràvljača ž dial. tvor, furunkel

tūber¹ -eris, n (iz kor. *tūbh- (paralelni kor. k *tu-m- v tumēre))

1. vsak izrastek na telesu, grba, bula, novotvorba, oteklina, nabreklina, tumor, tvor, uljé (starejše gluta): cameli, boum Plin., tuber est totum caput Ter. vsa glava je v bulah = vsa glava je ena sama bula; pren. tubera bule = velike napake (naspr. verrūcae mehurčki = male napake): qui, ne tuberibus propriis offendat amicum, postulat, ignoscet verrucis illius H.

2. metaf.
a) lesna grča, hrga: Plin.
b) bot. gomólj (gomòlj), starejše gomoljíka: tubera radicis rotunda Plin. okrogla gomoljasta korenika.
c) bot. vrsta gob, mavrah, smrček in morda poseb. gomoljika (starejše lanož): Plin., Iuv., Mart.
d) bot. tuber terrae = cyclamīnos cikláma, kokórik (kokorík), starejše kozja repica (Cyclamen europaeum Linn.): Plin.
e) krtina (kot psovka): recte, videbo te in publicum, mus, immo terrae tuber Petr.

tumour [tjú:mə] samostalnik
medicina tumor, tvor; (redko) oteklina, izraslina

benign, malignant tumour benigen, maligen tumor
tumour of the brain možganski tumor

ulcer [ʌ́lsə] samostalnik
medicina čir, tvor, ulje; razjeda (tudi figurativno)
ulkus
figurativno sramotni madež

duodenal ulcer čir na dvanajstniku
gastric ulcer čir na želodcu

úlcera ženski spol tvor; ulje, ognojek, čir

ulcerātiō -ōnis, f (ulcerāre) gnojenje, ulcerácija; meton. tvor, bula, tur, razjeda, čir, úlkus, uljé: Th. Prisc., an dolores, damna, ulcerationes, vulnera, magnos motuus rerum circa se frementium securus aspiciat Sen. ph.

ulcération [ülserasjɔ̃] féminin, médecine gnojenje, tvor, čir; figuré užaljenost, zagrenjenost

ulcère [ülsɛr] masculin tvor, čir, ognojek

ulcère de l'estomac, gastrique čir na želodcu

ulcus -eris, n (iz *ełcos; prim. skr. árśas- zlata žila, hemoroid, gr. ἕλκος rana, tvor)

1. tvor, bula, tur, razjeda, uljé, gnojna rana, čir, úlkus: H., Pers., Lucr., Plin., Cels. idr., ferro rescindere summum ulceris os V.; preg.: ulcus tangere Ter. dotakniti se kočljive zadeve; pren.: ulcus (= ljubezen) enim vivescit et inveterascit alendo Lucr., quidquid horum attigeris, ulcus est Ci. je gnilo = ni nič vredno, in hoc ulcere tamquam inguen exsisteres Ci. = bi zlo še poslabšal.

2. metaf. izrastek, izrastlina (na drevesih): Plin., ulcera montium Plin. kamnolom za marmor, marmornica.

vomica -ae, f (vomere?)

1. bula, tvor, tur, ulje, (gnojna) razjeda, starejše gnojavíca: Pl., Luc. ap. Non., Cels., Plin., Iuv. idr., gladio vomicam eius aperuit, quam sanare medici non potuerant Ci.; pren. (o škodljivih osebah) ulje = nadloga, nesreča, zlo, kuga: hostes, Romani, si expellere vultis, vomica quae gentium venit longe Carmen Marcianum ap. L., non enim … probem illud quoque veteris oratoris „Persecuisti rei publicae vomicas“ Q., nec aliter eos (sc. Agrippam et Iulias) appellare quam tris vomicas ac tria carcinomata sua (sc. solebat) Suet. (o Avgustu).

2. metaf. vzvišek, izboklina: lapidis Plin.

волдырь m bula; tvor

гнойник m tvor