-
bèšlija m (t. bešli) zgod. v turški armadi konjenik najemnik
-
bèšluk m (t. bešlik)
1. nekdaj turški denar, pet grošev
2. predmet dolg pet vatlov ali vreden pet grošev
-
bey [bei] samostalnik
bej, beg, turški veleposestnik
-
bȍšča ž (t. bohča, perz.)
1. večja ruta, s katero si muslimanke zagrinjajo obraz: turske se devojke ogrću tankom velikom -om; zajeca i sakri lice u -u
2. pregrinjalo: po jastuku je stavljena nova bošča
3. cula: malome u bešici sinku šalje u bošči haljine
4. predpasnik: aščija s pripasanom -om
5. naglavna ruta poročenih kmetic
6. bot. širokolistni turški tobak, Nicotiana latissima
-
bùljubaša m (t. bölükbašy) zgod. častnik v turški vojski, stotnik
-
Büschelnelke, die, Pflanzenkunde turški nagelj
-
cȁrevica ž
1. carica, cesarica
2. nekdaj droben turški kovanec
3. sorta koruze v Makedoniji
-
cipayo moški spol indijski vojak v službi Evropejcev; turški konjenik; francoski konjenik v Alžiriji
-
čàkšire čȁkšīrā ž mn. (t. čakšyr)
1. hlače po turški modi, s širokim "turoma" in tesnimi hlačnicami, zapetimi ob strani
2. nad koleni široke, navzdol pa ozke hlače: jahaće čakšire, oficirske čakšire
3. hlače sploh
-
čȁūš m, zval. čȁūšu (t. čavuš)
1. podčastnik, vodnik v sultanski turški armadi
2. starešina na svatovščini
3. šaljivec na svatovščini
4. pomočnik predstojnika ceha
5. nekdaj občinski oglaševalec, prim. alaj-čauš
-
divan [divǽn] samostalnik
divan, zofa; kadilna soba, posvetovalnica; turški državni svet; zbirka pesmi
divan bed kavč
-
divan [divɑ̃] masculin divan; kanapé, kavč; histoire turški državni svet
divan-lit, divan transformable kavč-postelja
-
džùlūs -úsa m (t. džülûs) dajatev (lisičje krzno, nogavice in nekaj denarja) srbskih cerkva turški oblasti, ko je nastopil vlado novi sultan
-
đuvèndija ž (t. güvende)
1. zastar. dekle, sužnja, ki so jo turški vojaki najemniki vodili s seboj za svojo zabavo
2. veselo, razposajeno dekle, lahka ženska
-
effendi [eféndi] samostalnik
efendi, turški gospod
-
èmīn -ína m (t. emin, ar.)
1. nadzornik, ugravnik
2. emin, nekdaj turški finančni uradnik, carinik, davkar ipd.
-
Feuerbohne, die, Pflanzenkunde laški fižol, turški fižol
-
glȃvnica ž nekdaj davek turški državi, ki so ga plačevali oženjeni moški, tudi davek od nepremičnin
-
glâvničār m davkar, ki je pobiral turški davek glavnico
-
hâlva ž, hȁlva ž (t. helva, ar.) turški med, slaščica iz moke, medu ali sladkorja in raasla: ide na jagmu kao halva dobro se prodaja