Franja

disinserito agg.

1. izklopljen

2. pren. tuj, odtujen (okolju, sredini)

esōtico agg. (m pl. -ci) eksotičen; nenavaden, tuj:
frutti esotici eksotično sadje
abbigliamento esotico ekstravagantna obleka

ēstero

A) agg. tuj, inozemski:
prodotti esteri inozemski izdelki
Ministero degli Affari Esteri Ministrstvo za zunanje zadeve

B) m tujina, inozemstvo:
andare all'estero iti v inozemstvo

estraneo

A) agg. tuj:
essere estraneo a qcs. biti brez zveze s čim
sono estraneo alla faccenda zadeva mi je tuja, s to zadevo nimam opravka
mantenersi estraneo alla discussione ne udeležiti se razprave
corpo estraneo tujek

B) m (f -ea) tujec, tujka

estrinseco agg. (m pl. -ci) zunanji, tuj; nebistven:
pregio estrinseco nebistvena vrednost

étranger, ère [etrɑ̃že, ɛr] adjectif tuj; inozemski; nepoznan; neudeležen (à pri); nebrižen, neobčutljiv (à za); (stvar) ne spadajoč k; masculin, féminin tujec, -jka, inozemec, -mka; masculin tujina, inozemstvo

étranger à la localité tuj, ki se v kraju ne spozna
corps masculin étranger tujek, figuré vsiljenec, vsiljivec
agent masculin commercial à l'étranger inozemski trgovinski zastopnik
correspondant masculin à l'étranger inozemski dopisnik
marchandise féminin provenant de l'étranger inozemsko blago
langue féminin étrangère tuj jezik
ministère masculin des affaires étrangères ministrstvo za zunanje zadeve
nouvelles féminin pluriel de l'étranger novice iz tujine
politique féminin étrangère zunanja politika
relations féminin pluriel avec l'étranger odnosi s tujino
voyage masculin à l'étranger potovanje v inozemstvo
aller vivre à l'étranger izseliti se iz domovine, postati zdomec
devenir étranger odtujiti se
être étranger à quelque chose ničesar ne razumeti o čem, ne imeti nobenega obravka s čim
n'être étranger nulle part biti povsod doma
partir pour l'étranger odpotovati, iti v tujino, v inozemstvo
voyager à l'étranger potovati v tujino

exotic¹ [egzɔ́tik] pridevnik (exotically prislov)
tuj, nenavaden, eksotičen

exótico tuj, nenavaden, eksotičen

exōticus 3 (gr. ἐξωτικός) inozemski, tuj: unguenta Pl., Graecia (= Graecia Magna) Pl., ius (piscium), pulvis Ap., vinum Gell.; subst. exōticum -ī, n inozemsko oblačilo: Pl.

exotique [ɛgzɔtik] adjectif eksotičen; tuj, čuden, nenavaden; redek

plantes féminin pluriel, danses féminin pluriel exotiques eksotične rastline, plesi

extérieur, e [ɛksterjœr] adjectif zunanji; inozemski, figuré tuj; masculin zunanjost; zunanja stran; zunanji svet, inozemstvo; film posnetki zunaj studia

à l'extérieur zunaj
vu de l'extérieur viden, gledan od zunaj
affaires féminin pluriel extérieures (politique) zunanje zadeve
angle masculin extérieur zunanji kot
commerce masculin extérieur, politique féminin extérieure zunanja trgovina, politika
nouvelles féminin pluriel de l'extérieur vesti iz inozemstva
avoir un extérieur négligé biti zanemarjene zunanjosti
juger quelqu'un sur l'extérieur soditi koga po zunanjosti
s'ouvrir à, vers l'extérieur odpirati se na ven

exterior¹ [ekstíəriə] pridevnik (exteriorly prislov)
zunanji; dozdeven
figurativno tuj

exterior to zunaj (česa), od rok

externo zunanji; tuj, inozemski

externo m zunanji učenec, eksternist

exterrāneus 3 (ex in terra) = ex alia terra, inozemski, tuj: P. F.

extraneous [ekstréinjəs] pridevnik (to)
nepomemben, nebistven; tuj, zamejski; zunanji

extrāneus 3 (extrā)

1. zunanji, zunaj bivajoč (ležeč): Ap., Gell., nullum extraneum malum Ci., quae (res) sunt aut corporis aut extraneae Ci., propter aliquam extraneam causam Corn., sive propria verba sive extranea Corn. neprave.

2.
a) nesoroden, nedomač, tuj, inozemski: heres Plin. iun., Paul. (Dig.), mulieres (naspr. matres, filiae et germanae) Cod. I., stratum Publ. Syr. ap. Petr. tuja postelja (naspr. zakonska postelja), medicus (naspr. medicus amicus) Cels., si extraneus deest, domi hostem quaerunt L., extraneum bellum (naspr. bellum civile) Acr., milites Iust., homines Paul. (Dig.) tujci; subst. extrāneus -ī, m tujec, inozemec: L. epit., Plin., Plin. iun., Suet. idr., insita in (proti) extraneos cunctatio T., finis vitae eius … amicis tristis, extraneis etiam ignotisque non sine cura fuit T.
b) occ. (last koga) drugega (naspr. meus, tuus, suus, proprius): cognomen (naspr. nomen suum) Corn., servus Paul. (Dig.), fides (zanesljivost, naspr. propria) Cod. I.; subst. masc.: in extraneos casti, in vosmet ipsos incesti Tert. proti drugim.

extranjero tuj, zamejski, inozemski, bivajoč v tujini

Ministerio de Negocios extranjeros zunanje ministrstvo
moneda extranjera tuj denar
valores extranjeros tuji vrednostni papirji, devize

extraño tuj, inozemski; čuden, nenavaden; ne(na)vajen

país extraño tujina
ser extraño a nobenega opravka ne imeti z
no es extraño (que) ni čuda, da
¡qué extraño! kako čudno!
me parece extraño čudno se mi zdi
¡cosa extraña! čudno!

extrārius 3 (extrā)

1. zunanji, od zunaj prihajajoč: lux Lucr., lumen Ap.

2. pren.
a) vnanji, zunanji, od zunaj prihajajoč: utilitas aut in corpore posita aut in extrariis rebus Ci., extraria defensio Corn., bonum, bona Ap.
b) nedomač, nesoroden, tuj, inozemski: accusator Q., canis a trivio Suet., mulier Ap., arbiter (priča) Ap., heredes Dig.; subst. extrārius -iī, m tujec, inozemec: condicionem ferre extrario Ter., extrario nubere, apud extrarios Ap.
c) tuj = (last koga) drugega: voluntas Q.; z ab (v sl. z dat.): ut me in hac re ducat abs te extrarium Afr. fr.

extrínsec -ă (-i, -e) adj. zunanji, tuj