Franja

exertion [igzə́:šən] samostalnik
trud, napor; napetost; uporaba

to use every exertion napeti vse sile

fatica f

1. trud, napor:
uomo di fatica težak
abito di, da fatica delovna obleka
buttar via la fatica zaman se truditi
procedere a fatica trudoma, s težavo napredovati

2. delo:
vive con il frutto delle sue fatiche živi od sadov svojega dela
le fatiche di Ercole mitol. Herkulova dela

fatiga ženski spol trud, muka, utrudljivo delo; utrujenost; štrapac; trpljenje

fatigue¹ [fətí:g] samostalnik
utrujenost, naporno delo, trud

vojska fatigue duty vojaška delovna služba
fatigues slaba uniforma

fatigue [fatig] féminin utrujenost, medlost; štrapac, trud, naporno delo, napor

se crever, se tuer de fatigue zgarati se
être accablé, assommé, brisé, (familier) claqué, mort de fatigue biti do smrti utrujen, popolnoma izčrpan
épargner à quelqu'un une fatigue prihraniti komu naporno ali mučno delo (= prizanesti mu s tem)
tomber de fatigue zrušiti se od utrujenosti
cheval quelqu'un de fatigue konj za težka dela
vêtements masculin pluriel de fatigue delovna obleka

gàjret m (t. gajret, ar.) dial.
1. prizadevanje, trud, gorečnost
2. pogum, junaštvo
3. podpora, pomoč

hueso moški spol kost; koščica, pečka; malovredna stvar; trud, breme, (glavna) težava

hueso maxilar čeljustnica
la sin hueso (fam) jezik
a otro perro con eso hueso to pripovedujte (natvezite) komu drugemu!
róete eso hueso pri tem se boš pošteno (s)potil
costal de huesos okostnjak, okostje
helado hasta los huesos do kosti premražen, trd od mraza
estar en los huesos biti sama kost in koža
quedarse en los huesos do kosti shujšati
romperle a uno los huesos koga pošteno premlatiti
tener los huesos duros biti prestar (para za)
tener los huesos molidos biti zelo zdelan

īnstantia -ae, f (īnstāns)

1. neposredna bližina, sedanjost: praeteritorum superiore tempore vera fuit instantia Ci., instantia atque imminentia fraudis Nigidius ap. Gell.

2. metaf.
a) vztrajna pridnost, marljivost, prizadevnost, trud, trdovratnost (naspr. tarditas): quid est, quod … haec instantia non possit efficere Plin. iun.
b) silnost, sila (v govoru): Plin. iun.
c) živa prošnja, pritisk(anje): Icti., quaestionis instantia Tert., pertinax Amm., obsidentium Amm.

labeur [labœr] masculin trud, naporno delo

bêtes féminin pluriel de labeur vprežna živina
terre féminin en labeur obdelana zemlja

labor² (starejše labōs) -oris, m (labāre) „omahovanje pod bremenom“, od tod

1. abstr. delo = delovanje, napor, trud, prizadevanje: laborem capere, suscipere, subire, sustinere Ci. ali laborem sumere C. naprtiti si delo (kakor kako breme), delo nase vzeti (jemati), prevze(ma)ti, naložiti si, labores adire N., V. lotiti se, labores tolerare, pati S., labores ferre N., C., laborem consumere in re Ci. uporabiti trud = truditi se, prizadevati si za kaj, laborem sibi sumere et alteri imponere C. naprtiti, naložiti (nalagati), succumbere labori Ci., C. o(b)nemoči pod delom, delu ne biti kos, laboret industria N. velik trud, cum labore Ci. s trudom, trudoma, težko, multo labore Ci., summo cum labore Ci., nullo labore, sine ullo labore Ci. brez truda (težav), perpetuo suo labore C. ko se je moral sam neprenehoma truditi, per laborem S. z naporom, naporno, (mnogo) trpeč, l. corporis Ci. telesni napor, telesno trpljenje, l. animi Ci., N. duševni napor, l. militiae Ci. vojni (vojaški) napor, l. Isthmius H. borba na istmijskih igrah; labor est z inf.: L., Plin., Fl. velika zadeva je (za koga), težko (težavno, trudapolno, naporno) je: res erat multae operae ac laboris C. zadeva je stala mnogo truda in napora, je bila zelo utrudljiva in naporna; meton.
a) delavnost, prizadevnost, trudoljubnost, telesna moč (jakost), vztrajnost: magni formica laboris H. zelo delavna, nadvse marljiva, iumenta summi laboris C. zelo vztrajna, homo magni laboris summaeque industriae Ci. vztrajno delaven in zelo podjeten človek.
b) utrudljivo dejanje, delo (zlasti vojaško oz. vojno): Herculeus l. H., sed te iam ferre Herculi (dat.) labos est Cat., belli labores V. junaška dela, rei militaris l. N. dejanja v vojni.
c) konkr. (dokončano) delo = opus izdelek, pridelek, pritrudek: multorum mentium labor C., operum laborem V. stavbo, labor anni V. s trudom pridelani letni pridelki, labores boum V. (prim. facta boum, facta hominum V. po Hom. ἔργα βοῶν, ἔργα ἀνϑρώπων) obdelano polje, Iliadumque labor, vestes V. umetelno (žensko) delo, umetelna obleka.

2. težava = muka, nadloga, trpljenje, trpež, sila, nuja, bol(est), bolečina, bolezen: labores homini eveniunt Pl., Troiae supremum audire laborem, Iliacos audire labores V. trpljenje, multis perfunctus laboribus N. po mnogih prestanih nezgodah; od tod: lunae labores V. mesečev(i) mrk(i), labores solis V. trudapoln (naporen) sončni tek, včasih tudi = sončni mrk(i), Lucinae experta labores V. porodne težave (gl. Lūcīna); v pomenu telesna bol(est), bolečina: cor de labore pectus tundit Pl.; v pomenu duševna bol(est), bolečina, toga, tožnost: quamquam ibi animo labos grandis capitur Pl., verum ex eo misera quam capit laborem! Ter.; v pomenu bolezen: valetudo decrescit, accrescit labor Pl., praesens fortuna laborum V. krepko zdravilo zoper bolezni, mox et frumentis labor additus, ut mala culmos esset robigo V., l. nervorum Vitr. bolezen živcev, annuus earum (apum) labor est initio veris Col. — Pooseb. Labōs -ōris, m Lábor = Trud, Trpež, podzemeljsko božanstvo: V.

3. težeče breme, teža: saxa si sint in locis tectis, sustinent laborem Vitr. prenesejo težo, so trpežni, hi (lapides) laborem quoque tolerunt Plin.

Opomba: Starejša soobl. labōs tudi pri Ter., Luc., Pac. et Varr. ap. Non., S. fr., Val. Fl., Plin. in poznih piscih.

labo(u)r¹ [léibə] samostalnik
delo, trud, muka
ekonomija delavci, delavski razred
medicina porodni popadki

Labour britanska laburistična stranka, laburisti
hard labo(u)r prisilno delo
lost labo(u)r brezplodno delo
skilled labo(u)r kvalificirano delo, kvalificirani delavci
unskilled labo(u)r nekvalificirano delo, nekvalificirani delavci
socialized labo(u)r podružbljeno delo
associated labo(u)r združeno delo
Labour and Capital delavci in delodajalci
britanska angleščina Ministry of Labour Ministrstvo za delo
labo(u)r of Hercules naporno delo
labo(u)r of love prostovoljno, neplačano delo
shortage of labo(u)r pomanjkanje delavcev
his labo(u)rs are over konec je njegovih muk, umrl je
to be in labo(u)r imeti porodne popadke
to lose one's labo(u)r zaman se truditi
to have one's labo(u)r for one's pains zaman se truditi

luctāmen -inis, n (luctārī)

1. rokoborba, r(u)vanje, boj, borba, metanje: Lamp.

2. metaf.
a) napor, trud, prizadevanje: Cl., remo ut luctamen abesset V., miserum l. Val. Fl.
b) mešanje s snovjo druge vrste: sine luctamine alterius generis Pall.

luctātus -ūs, m (luctārī) rokoborba, r(u)vanje, boj, borba, metanje: Ap.; metaf. napor, trud, prizadevanje: Plin.

mal², pluriel maux [mal, mo] masculin zlo; škoda; trpljenje, bol, bolečina; bolezen; trud, muka, nadloga

mal des aviateurs, de mer letalska, morska bolezen
mal caduc, haut mal božjast
mal de cœur (populaire), médecine slabost
mal de dents, de gorge, de tête, de ventre zobobol, boleče grlo, glavobol, bolečine v trebuhu
mal d'enfant porodne bolečine
mal de(s) montagne(s) gorska, višinska bolezen
mal du pays domotožje
il n'y a pas de mal (to) nič ne dé
il n'y a que demi-mal to ni tako hudó
quel mal y a-t-il à ..., où est le mal si ... kaj za to, kaj je pri tem, če ...
cela ne ferait pas de mal to ne bi škodilo
avoir mal aux cheveux (populaire) imeti »mačka«
avoir mal aux dents, à la tête imeti zobobol, glavobol
j'ai du mal à le faire težkó mi je to napraviti, stane me truda, da to naredim
choisir le moindre de deux maux izbrati manjše zlo
dire du mal de quelqu'un obrekovati koga
se donner du mal, un mal de chien garati, dajati si mnogo truda
il est incapable de faire du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič hudega
faire mal boleti
faire du mal à quelqu'un boleti koga; storiti komu kaj žalega
se faire du mal udariti se; trpeti škodo
prendre mal nakopati si bolezen
prendre, tourner, voir en mal nápak razumeti, skriviti
rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
sentir bien son mal dobro vedeti, pri čem smo
vouloir du mal, mal de mort komu (vse) slabo želeti

mōlēs -is, f (prim. gr. μῶλος trud, težava, napor, μόχϑος trud, napor, μοχλός vzvod, dvigalo; prim. mōlior, mŏlestus)

I. konkr.

1. zelo težka stvar ali tvarina, gruča, gmota, masa, breme, teža, (silna) velikost: rudis indigestaque moles (= Chaos) O., opposui molem clipei V. težki ščit, ingenti mole sepulcrum V., vastā se mole moventem Polyphemum V. velikanskega, orjaškega, gorostasnega, tantae corporum moles fundis sagittisque in fugam consternatae sunt L. velikani, ingenti mole Latinus V. velikanski, pravi orjak.

2. occ.
a) kup kamenja, kamnita temeljna stavba, kamnit temelj, nasip, jez, ježa: iamque paululum moles aquam eminebat et simul aggeris latitudo crescebat Cu., aggere ac molibus mare extrudere C. z gmoto nasutega kamenja iztisniti, (sc. fons) mole lapidum a mari disiunctus Ci., moles oppositae fluctibus Ci., pontes ac moles L., contracta pisces aequora sentiunt iactis in altum molibus H., krajše = molibus (s kamnitimi nasipi), quae iactis in altum caementis positae sunt; metaf.: moles tenuis naturaliter obiecta C. sipina, pars in mole sedens O. na kleči.
b) velikanska stavba (zgradba), konstrukcija: Sen. ph., substructionum insanae moles Ci., exstructae moles Ci., regiae moles H., miratur molem Aeneas V. velikansko zgradbo Kartagine, molem miratur equi V. trojanskega konja, quod nulla moles tam capax foret T. nima prostora za toliko ljudi, m. pinea Pr. brodovje velikih ladij, capax m. Sil. velikanski čoln.
c) vojna naprava, vojni stroj: oppugnat qui molibus urbem V., ab adversā mole clamat V. od oblegovalnega stolpa, refectis vineis aliāque mole belli L. (moles tukaj poseb. agger et turris).
d) množica (mnoštvo, truma, veliko) ljudi, poseb. vojske: densā ad muros mole feruntur V. trumoma, v gostih tolpah, m. unius exercitūs L.; vojna moč: hostes maiorem molem haud facile sustinentes L., non alias maiore mole concursum T., totā mole belli secuturus T., tota regni sui mole in Asiam … veniebat Fl.
e) grmadeče se valovje, sila valovja, vodna gmota: Cu., venti, tantas audetis tollere moles V. —

II. abstr.

1. breme, teža, velikost, velika moč ali sila, jakost: Vell., Ap., tantam molem mali a cervicibus depellere Ci., istius invidiae molem sustinere Ci., moles pugnae L., tanti imperii L. velikanska sila (moč), in tantā curarum mole T., vis consilii expers mole ruit suā H., m. iuventae, Herculea Sil.

2. težava, trud, napor, nuja: magnā mole naves transvehere L., maiore mole pugnare ali bellum parare L., tantae molis erat Romanam condere gentem V. toliko truda je stalo, tako težko je bilo. — Pooseb. Mōlēs (-ium), f Móle, boginje bojnih težav (naporov), Marsove hčere: Gell. (z inačico Mōlae -ārum, f).

mōlīmen -inis, n (mōlīrī) pesn. beseda = prozaično mōlīmentum

1. naporno (truda polno) prizadevanje, silen napor, trud, težava, sila: Lucr., sceleris O. zlobno (zlonamerno) prizadevanje, pinum revellere magno molimine O., quanto molimine circumspectemus H. s kako šopirnostjo, kako šopirno, res suo ipso molimine gravis L. po svoji izvršitvi, rerum molimina O. državni prevrati.

2. meton. stavba: molimine vasto tabularia O.

mōlīmentum -ī, n (mōlīrī) naporno (truda polno) prizadevanje, silen napor, trud, težava, sila: neque exercitum sine magno … molimento … contrahere posse C. brez zamude, eo minoris molimenti esse L. toliko manj napora (truda) stati, parvi molimenti adminicula L. stroji neznatne moči.

mōmentum -ī, n (iz *movimentum: movēre)

I. gibalna sila, odločilna, pretežna sila: Plin., Sen. ph., Vitr., Aug., Cod. Th. idr., arbores levi momento impulsae occidunt L. pod majhnim sunkom, ut leves tactus momentaque parva sequantur O., par sortis momentum Ci.; meton. odločilno (pretežno) silo vsebujoč utežni delček, zrnce, mrvica: cum murrae momento, addito resinae momento Plin.

2. metaf.
a) odločilna sila, odločilen vpliv, nagib, vzgib, povod, vzrok, napenjanje (moči), napor, trud, pomoč: Ter., Lucan., Amm., parvo momento superior Romana res fuit L., parvae res magnum in utramque partem momentum habent C. odločajo, parva momenta in spem metumque animum impellere L., in bello parvis momentis magni casus intercedunt C. iz malenkostnih vzrokov, zaradi malenkosti, primo concursu haud maiore momento fusi Galli sunt, quam ad Aliam vicerant L. z naporom, parvo momento si adiuvissent L. z neznatno pomočjo, nullo morbo minori momento succurritur Cels.; meton. o tem, za kar je treba napeti moči: quibus pro ignobili momento erat accessura Macedonia Iust. kot neznatna osvojitev; occ. pospešek, pospešilo, spodbuda (izpodbuda): praebe nostrae momenta saluti O., pugnae tempus magnum attulit nostris ad salutem momentum C.
b) vpliv, tehtnost, pomen, pomembnost, veljava, vrednost: esse maximi momenti et ponderis Ci., alicuius salutem levi momento aestimare C. za malo šteti, plus ad … vitam afferre momenti Ci. bolj vplivati na … , cave quidquam habeat momenti gratia Ci. naj nikakor ne vpliva, lenioris momenti consultatio Ci. manj tehtno; o osebah: nullius momenti apud exercitum futurum N. brez vpliva, Rhodii maximi ad omnia momenti habebantur L.; meton.: argumentorum momenta Ci. odločilni dokazi (razlogi), naves, haud parvum momentum ad opem ferendam sociis L. nemajhen dejavnik, iuvenis egregius … maximum momentum rerum eius civitatis L. odločilnega vpliva na moč te države. —

II. meton.

1. (= motus) gibanje: astra formā ipsā figurāque sua momenta sustentant Ci. neprestano gibanje, ut (quattuor omnia gignentia corpora) quasi partita habeant inter se ac divisa momenta Ci. zakoni gibanja, smeri, decedentia certis tempora momenti H. v rednem teku gineči (minevajoči) čas, leniat et rabiem canis et momenta leonis H. divje skoke; metaf. omahovanje: animus nutat … momentaque sumit utroque O. in se nagiba, sine momento rerum partisque ruina Lucr.; occ. „premik“ na eno ali drugo stran, odločitev, razvoj, spreminjanje, sprememba, menjava(nje), mena: ne quid momenti gratia faceret L., nullum in dando adimendoque regno momentum facere L., ex parvis saepe magnarum rerum momenta pendent L., levia fortunae O., nullum momentum annonae facere L. ne spremeniti cene žita.

2. „ raztežaj gibanja“, razdalja, daljava, proga, pot: parvo momento antecedere C., momenta currentis (ignis) Sen. ph.

3. trajanje gibanja
a) potek, pretek, razdobje, (kratka) doba, trenutek, hip, minuta: Sen. ph., Fl., horae et momenta Suet., momento unius horae L., Cu., tam brevi horarum momento Iust. v tako malo urah, certis momentis H., Plin. iun., momento temporis L., T., Cu., tudi samo momento L., Cels. idr. v kar najkrajšem času, v hipu, na mah, kot bi trenil, momento horae L., H., in occasionis momento L. v ugodnem trenutku (času), momenta deficientis nuntiata T., medicus venarum pulsum et momenta tentat Ap. trenutno stanje.
b) (v govoru) del, oddelek, razdelek, odstavek: ut sunt tria tempora, ita ordo rerum tribus momentis consertus est Q.

4. izhodišče gibanja: sol cotidie ex alio caeli momento, quam pridie, oritur Plin.

Mühe, die, (-, -n) trud; sich Mühe geben/machen truditi se, potruditi se; Mühe machen delati težave/probleme; große Mühe haben imeti težave, biti v težavah; seine Mühe haben mit imeti težave z; keine Mühe scheuen ne biti (komu) žal truda; es kostet mich keine Mühe nič me ne stane

Mühewaltung, die, trud, prijaznost; eines Sachverständigen: trud, delo