-
kàle -eta s (t. kale) trdnjava, utrdba: Adakale, Ada-kale u Dunavu blizu Oršove
-
kȁzba ž (ar. qasab) mesto, grad, trdnjava: kazba u sjevernoj Africi, gl. tudi kasaba
-
keep1 [ki:p] samostalnik
zgodovina osrednji grajski stolp, trdnjava, temnica; življenjske potrebščine, oskrba, stanovanje in hrana, vzdrževanje; paša, krma
vojska utrdba, reduta
množina igra, pri kateri zmagovalec obdrži dobitek
to play for keeps igrati za dobitek
sleng for keeps za vedno
to earn one's keep preživljati se, zaslužiti za vsakdanji kruh
-
mūnīmentum -ī, n (mūnīre)
1. utrdba, utrdbena, varovalna zgradba, trdnjava, okop, palisada, pregrada, utrdba, branilo, branišče, branik, obramba: militem inter munimenta coërcere, munimentis se tenere ali se defendere T., forum sine ullo terrestri aut maritimo munimento L., fossa, haud parvum m. L., ut instar muri hae saepes munimenta praeberent C., domus munimentis saeptae T., lacernae, munimenta togae Iuv., munimentum ipsis equisque loricae plumatae sunt Iust.
2. metaf. obramba, varstvo, podpora, zaslomba, zaščita, branik, branilo: rati noctem sibi munimento fore S., id munimentum (= Horatium Coclitem) illo die fortuna urbis Romanae habuit L., quonam modo tribuniciam potestatem, munimentum libertati, rem intermissam repararent L., legiones imperii munimenta T., varia poenarum genera, utilia legum munimenta Val. Max.
Opomba: Stlat. moenīmenta: Enn. ap. Ci.
-
oppidum -ī, n (prim. gr. πέδον dno, tla, zemlja, πεδίον polje, planjava, skr. padám korak, stopinja, lat. pēs, pedica = gr. πέδη)
1. stlat. pregrade v cirkusu: Naev. ap. Varr.
2. utrdba: oppidum Britanni vocant, cum silvas impeditas vallo fossāque munierunt C., legati ab rege Perseo venerunt; eas in oppidum (obzidje) intromitti non placuit, in eadem Bellonae (na Marsovem polju) in senatum introducti sunt L.
3. meton. utrjen kraj, utrjeno mesto, trdnjava, mesto (kot bivališče, in sicer vsako mesto, razen Rima, ki je urbs): Enn. ap. Non., V., Cu., Vitr. idr., o. Genuabum C., in oppido Citio est mortuus N., novum Gallorum oppidum L., urbe (iz Rima) oppidone (ali kakega deželnega mest(ec)a) egressus Suet.; z gen. mestnega imena (kakor gr. ἄστυ): in oppido Antiochiae Ci. ep.; redkokdaj o Rimu: Varr., sanguine per triduum in oppido (= v Rimu) pluisse L., severi oppidum Martis Mart.
Opomba: Gen. pl. oppidûm: Sulpicius in Ci. ep.
-
piazzafōrte f (pl. piazzeforti) voj. trdnjava (tudi pren.); utrjeno mesto
-
place [plas] féminin mesto, prostor, sedež; trg; kraj; commerce trg, borza; figuré službeno mesto, položaj, služba, zaposlitev; militaire trdnjava
à la place de namesto
à ma place na mojem mestu, namesto mene
par places mestoma
sur place na (samo) mesto, na (samem) mestu
place! prostor!
en place! na mesta!
faute de place zaradi pomanjkanja prostora
place d'armes (militaire) prostor za parade, vojaško vežbališče
place assise, debout sedež, stojišče
place de confiance zaupno službeno mesto
place forte trdnjava; garnizijsko mesto
place marchande, de commerce tržišče
place d'honneur častno mesto
place de sport športni prostor
place de stationnement prostor za parkiranje; parkirišče
place vacante, vide nezasedeno (prosto), prazno mesto
place de voitures, d'automobiles prostor za taksije
une deux places, une quatre places dvosedežni, štirisedežni avto
commandant masculin d'armes d'une place komandant mesta
jour masculin de place borzni dan
voiture féminin, automobile féminin de place taksi (avto)
la voiture fait du sur(-)place avto se ne pomika naprej (zlasti zaradi prometne zatrpanosti)
avoir une large place dans l'estime de quelqu'un biti pri kom zelo v čislih
céder la place à quelqu'un prepustiti komu mesto
demeurer en place ne se ganiti z mesta
être en place biti na pravem mestu, na svojem mestu
il est maître de la place on gospoduje; on dela, kar hoče
être sans place biti brez službe
je ne voudrais pas être à sa place ne bi hotel biti na njegovem mestu
faire la place (commerce) imeti zastopstvo, iskati odjemalce za svoje blago v nekem kraju
se faire (faire) place narediti, priskrbeti, dobiti si prostor
laisser, faire place à quelqu'un napraviti prostor, umakniti se komu
se mettre en, à la place de quelqu'un postaviti se, vživeti se v položaj kake osebe
perdre sa place izgubiti svojo službo
prendre place sesti, namestiti se
remettre quelqu'un à sa place (figuré) pozvati koga k redu, k dostojnemu vedenju
rester sur place obležati (mrtev) na (samem) mestu, kraju
retenir une place rezervirati mesto
tenir beaucoup de place zavzemati mnogo prostora
tenir sa place imeti svoje (važno) mesto, biti predmet posebne pozornosti
ne pas tenir, rester en place ne moči mirovati (na mestu), biti zelo aktiven
tenir place de nadomestovati
-
roccafōrte f (pl. roccaforti, roccheforti)
1. trdnjava; utrdba
2. pren. trdnjava
-
rook1 [ruk] samostalnik
(pri šahu) trdnjava, stolp
-
stronghold [strɔ́ŋhould] samostalnik
vojska utrdba, trdnjava, oporišče (tudi figurativno)
figurativno branik
-
torre f
1. arhit. stolp:
torre merlata stolp z zobčastimi nadzidki
torre di Babele pren. babilonski stolp, kaos, zmešnjava
torre campanaria zvonik
torre gentilizia stolp plemiške hiše
torre di guardia stražni stolp
la città delle due Torri Bologna
all'ombra delle due Torri pren. v Bologni
chiudersi in una torre d'avorio pren. zapreti se v slonokoščeni stolp
2.
torre di controllo aero kontrolni stolp
torre di lancio aero lansirna rampa
torre mobile hist. voj. oblegalni stolp
torre di perforazione vrtalni stolp
torre solare astr. sončni teleskop
torre della televisione televizijski stolp
3. navt.
torre di comando komandni, bojni stolp
4. kem.
torre di raffreddamento hladilni stolp
5. alpin. stolp
6. šah trdnjava
7. šport najvišji igralec (košarkarskega moštva)
-
torre ženski spol stolp (z zvonom); cerkveni stolp; trdnjava (pri šahu)
torre de Babel babilonski stolp; zmešnjava
torre blindada (voj) oklopni stolp
torre de vigía stražni stolp
torre(s) de viento gradovi v oblakih
reloj de torre stolpna ura
-
tour1 [tur] féminin
1. stolp; stolpnica, nebotičnik; (šah) trdnjava
la, une tour de Babel kraj, kjer se govoré vsi jeziki
tour de contrôle kontrolni stolp
tour d'ivoire (figuré) osamljenost, ločenost od sveta
s'enfermer, se retirer dans sa tour d'ivoire umakniti se v samoto, v osamljenost, brez stikov z ljudmi
la tour de Babel (histoire) babilonski stolp
la tour penchée de Pise poševni stolp v Pizi
la tour de Londres londonski Tower
2. figuré, familier debela, masivna oseba
-
tower1 [táuə] samostalnik
stolp; trdnjava, utrjeno mesto, utrdba, kastel
zgodovina oblegovalni stolp; (šah)
zastarelo stolp, trdnjava
figurativno zaščita, obramba
tower clock stolpna ura
clock tower zvonik (z uro)
the tower of strength figurativno močna opora; trdnjava, utrjena ječa
-
Turm, der, (-/e/s, Türme) Baukunst, Architektur stolp; bei Brücken: stolp, pilon; beim Schach: trdnjava; Heerwesen, Militär (topovska) kupola, bei U-Booten: stolp
-
turn -uri n
1. stolp
2. trdnjava
-
tvȓda ž
1. kamenit svet, kamenita zemlja
2. trdnjava
-
tvr̀dava ž trdnjava: opsjedati, opkoliti, zauzeti -u; leteca tvrdava
-
Veste, die, historische Bedeutung, Geschichte trdnjava
-
зáмок m grad; trdnjava;
тюремный з. ječa;
воздушный з. grad v oblakih, zlati grad