Franja

Zadetki iskanja

  • kàle -eta s (t. kale) trdnjava, utrdba: Adakale, Ada-kale u Dunavu blizu Oršove
  • kȁzba ž (ar. qasab) mesto, grad, trdnjava: kazba u sjevernoj Africi, gl. tudi kasaba
  • keep1 [ki:p] samostalnik
    zgodovina osrednji grajski stolp, trdnjava, temnica; življenjske potrebščine, oskrba, stanovanje in hrana, vzdrževanje; paša, krma
    vojska utrdba, reduta
    množina igra, pri kateri zmagovalec obdrži dobitek

    to play for keeps igrati za dobitek
    sleng for keeps za vedno
    to earn one's keep preživljati se, zaslužiti za vsakdanji kruh
  • mūnīmentum -ī, n (mūnīre)

    1. utrdba, utrdbena, varovalna zgradba, trdnjava, okop, palisada, pregrada, utrdba, branilo, branišče, branik, obramba: militem inter munimenta coërcere, munimentis se tenere ali se defendere T., forum sine ullo terrestri aut maritimo munimento L., fossa, haud parvum m. L., ut instar muri hae saepes munimenta praeberent C., domus munimentis saeptae T., lacernae, munimenta togae Iuv., munimentum ipsis equisque loricae plumatae sunt Iust.

    2. metaf. obramba, varstvo, podpora, zaslomba, zaščita, branik, branilo: rati noctem sibi munimento fore S., id munimentum (= Horatium Coclitem) illo die fortuna urbis Romanae habuit L., quonam modo tribuniciam potestatem, munimentum libertati, rem intermissam repararent L., legiones imperii munimenta T., varia poenarum genera, utilia legum munimenta Val. Max.

    Opomba: Stlat. moenīmenta: Enn. ap. Ci.
  • oppidum -ī, n (prim. gr. πέδον dno, tla, zemlja, πεδίον polje, planjava, skr. padám korak, stopinja, lat. pēs, pedica = gr. πέδη)

    1. stlat. pregrade v cirkusu: Naev. ap. Varr.

    2. utrdba: oppidum Britanni vocant, cum silvas impeditas vallo fossāque munierunt C., legati ab rege Perseo venerunt; eas in oppidum (obzidje) intromitti non placuit, in eadem Bellonae (na Marsovem polju) in senatum introducti sunt L.

    3. meton. utrjen kraj, utrjeno mesto, trdnjava, mesto (kot bivališče, in sicer vsako mesto, razen Rima, ki je urbs): Enn. ap. Non., V., Cu., Vitr. idr., o. Genuabum C., in oppido Citio est mortuus N., novum Gallorum oppidum L., urbe (iz Rima) oppidone (ali kakega deželnega mest(ec)a) egressus Suet.; z gen. mestnega imena (kakor gr. ἄστυ): in oppido Antiochiae Ci. ep.; redkokdaj o Rimu: Varr., sanguine per triduum in oppido (= v Rimu) pluisse L., severi oppidum Martis Mart.

    Opomba: Gen. pl. oppidûm: Sulpicius in Ci. ep.
  • piazzafōrte f (pl. piazzeforti) voj. trdnjava (tudi pren.); utrjeno mesto
  • place [plas] féminin mesto, prostor, sedež; trg; kraj; commerce trg, borza; figuré službeno mesto, položaj, služba, zaposlitev; militaire trdnjava

    à la place de namesto
    à ma place na mojem mestu, namesto mene
    par places mestoma
    sur place na (samo) mesto, na (samem) mestu
    place! prostor!
    en place! na mesta!
    faute de place zaradi pomanjkanja prostora
    place d'armes (militaire) prostor za parade, vojaško vežbališče
    place assise, debout sedež, stojišče
    place de confiance zaupno službeno mesto
    place forte trdnjava; garnizijsko mesto
    place marchande, de commerce tržišče
    place d'honneur častno mesto
    place de sport športni prostor
    place de stationnement prostor za parkiranje; parkirišče
    place vacante, vide nezasedeno (prosto), prazno mesto
    place de voitures, d'automobiles prostor za taksije
    une deux places, une quatre places dvosedežni, štirisedežni avto
    commandant masculin d'armes d'une place komandant mesta
    jour masculin de place borzni dan
    voiture féminin, automobile féminin de place taksi (avto)
    la voiture fait du sur(-)place avto se ne pomika naprej (zlasti zaradi prometne zatrpanosti)
    avoir une large place dans l'estime de quelqu'un biti pri kom zelo v čislih
    céder la place à quelqu'un prepustiti komu mesto
    demeurer en place ne se ganiti z mesta
    être en place biti na pravem mestu, na svojem mestu
    il est maître de la place on gospoduje; on dela, kar hoče
    être sans place biti brez službe
    je ne voudrais pas être à sa place ne bi hotel biti na njegovem mestu
    faire la place (commerce) imeti zastopstvo, iskati odjemalce za svoje blago v nekem kraju
    se faire (faire) place narediti, priskrbeti, dobiti si prostor
    laisser, faire place à quelqu'un napraviti prostor, umakniti se komu
    se mettre en, à la place de quelqu'un postaviti se, vživeti se v položaj kake osebe
    perdre sa place izgubiti svojo službo
    prendre place sesti, namestiti se
    remettre quelqu'un à sa place (figuré) pozvati koga k redu, k dostojnemu vedenju
    rester sur place obležati (mrtev) na (samem) mestu, kraju
    retenir une place rezervirati mesto
    tenir beaucoup de place zavzemati mnogo prostora
    tenir sa place imeti svoje (važno) mesto, biti predmet posebne pozornosti
    ne pas tenir, rester en place ne moči mirovati (na mestu), biti zelo aktiven
    tenir place de nadomestovati
  • roccafōrte f (pl. roccaforti, roccheforti)

    1. trdnjava; utrdba

    2. pren. trdnjava
  • rook1 [ruk] samostalnik
    (pri šahu) trdnjava, stolp
  • stronghold [strɔ́ŋhould] samostalnik
    vojska utrdba, trdnjava, oporišče (tudi figurativno)
    figurativno branik
  • torre f

    1. arhit. stolp:
    torre merlata stolp z zobčastimi nadzidki
    torre di Babele pren. babilonski stolp, kaos, zmešnjava
    torre campanaria zvonik
    torre gentilizia stolp plemiške hiše
    torre di guardia stražni stolp
    la città delle due Torri Bologna
    all'ombra delle due Torri pren. v Bologni
    chiudersi in una torre d'avorio pren. zapreti se v slonokoščeni stolp

    2.
    torre di controllo aero kontrolni stolp
    torre di lancio aero lansirna rampa
    torre mobile hist. voj. oblegalni stolp
    torre di perforazione vrtalni stolp
    torre solare astr. sončni teleskop
    torre della televisione televizijski stolp

    3. navt.
    torre di comando komandni, bojni stolp

    4. kem.
    torre di raffreddamento hladilni stolp

    5. alpin. stolp

    6. šah trdnjava

    7. šport najvišji igralec (košarkarskega moštva)
  • torre ženski spol stolp (z zvonom); cerkveni stolp; trdnjava (pri šahu)

    torre de Babel babilonski stolp; zmešnjava
    torre blindada (voj) oklopni stolp
    torre de vigía stražni stolp
    torre(s) de viento gradovi v oblakih
    reloj de torre stolpna ura
  • tour1 [tur] féminin

    1. stolp; stolpnica, nebotičnik; (šah) trdnjava

    la, une tour de Babel kraj, kjer se govoré vsi jeziki
    tour de contrôle kontrolni stolp
    tour d'ivoire (figuré) osamljenost, ločenost od sveta
    s'enfermer, se retirer dans sa tour d'ivoire umakniti se v samoto, v osamljenost, brez stikov z ljudmi
    la tour de Babel (histoire) babilonski stolp
    la tour penchée de Pise poševni stolp v Pizi
    la tour de Londres londonski Tower

    2. figuré, familier debela, masivna oseba
  • tower1 [táuə] samostalnik
    stolp; trdnjava, utrjeno mesto, utrdba, kastel
    zgodovina oblegovalni stolp; (šah)
    zastarelo stolp, trdnjava
    figurativno zaščita, obramba

    tower clock stolpna ura
    clock tower zvonik (z uro)
    the tower of strength figurativno močna opora; trdnjava, utrjena ječa
  • Turm, der, (-/e/s, Türme) Baukunst, Architektur stolp; bei Brücken: stolp, pilon; beim Schach: trdnjava; Heerwesen, Militär (topovska) kupola, bei U-Booten: stolp
  • turn -uri n

    1. stolp

    2. trdnjava
  • tvȓda ž
    1. kamenit svet, kamenita zemlja
    2. trdnjava
  • tvr̀dava ž trdnjava: opsjedati, opkoliti, zauzeti -u; leteca tvrdava
  • Veste, die, historische Bedeutung, Geschichte trdnjava
  • зáмок m grad; trdnjava;
    тюремный з. ječa;
    воздушный з. grad v oblakih, zlati grad