Franja

volvō -ere, volvī, volutum (indoev. baza *u̯elH- vrteti, viti, valiti; prim. skr. válate vrti se, obrača se, valitaḥ obrnjen, upognjen, ūrṇṓti, vr̥ṇṓti (on) odeva, zagrinja, ogrinja, obkroža, obdaja, valliḥ, vallī ovijalka (rastl.), valanam ukrivljanje, valovanje, ūrmíḥ val, gr. εἰλύω valim, odevam, ovijam, ἐλίσσω [iz *Ƒελίσσω] valim, vrtim, ἕλιξ z(a)vit, lat. volva, volūmen [= gr. εἴλυμα], volūta, volūtiō, volūtātus, sl. valiti, valiti se, val, lit. vélti, veliù valjati sukno, got. waltjan valiti se, stvnem. welzan = nem. wälzen, stvnem. walzan = nem. walzen, wälzen, got. wullan = stvnem. wallan = nem. wallen, stvnem. wëlla, wulsta = nem. Welle, Wulst)

1. (z)valiti, zavaliti, valjati, prevaliti, (za)kotaliti, (za)kotati, (za)sukati, (za)vrteti, spraviti (spravljati) v krožno gibanje, (po)gnati v vrtinec, (z)vrtinčiti, obrniti (obračati), preobračati, viti, zvi(ja)ti, (po)trkljati, strkljati, zatrkljati, (po)takljati: saxum ingens ali grandia saxa V., saxa glareosa L., Sisyphus est illic saxum volvensque petensque O., saxa in proximos volvere S., undae volvere magno murmure saxa solent O., volvere harenas O., vastos ad litora fluctus V., mare V. naprej valiti, procellae … beluas cum fluctibus volvunt Plin., caput alicuius V. okrog valiti, volventes hostilia cadavera S. (pre)obračajoč, pilas volvere Plin. kotaliti, zvijati; pesn. prolept.: (sc. Turnus) semineces volvit multos V. povzroči, da se mnogi valjajo po tleh = mnogo jih povali (podre) na tla; pren.: oculos huc illuc volvere V. oči obračati (metati) sem in tja, oculos volvere per singula V., stupet in Turno corpusque per ingens lumina volvit V. in z očmi meri (premerja) njegovo velikansko telo, (sc. equus) volvit sub naribus ignem V. puha, flammam volvens ore Chimaera Tib. puhajoča, Aetna volvit lapides V. bruha, bljuje, volvere ignem summa ad fastigia V., fumum V. kvišku vrtinčasto valiti ali gnati dim (o zemlji (kot znamenje, da je kraj obljuden)), fumum caligine atrā Lucr.; pass. (večinoma pesn.): volvimur undis V. valovi nas valijo (drevijo) sem in tja, lapis per inane volutus V. zasukan, zavrten (zadegan), Phaëthon volvitur in praeceps O. strmoglavlja, pada, volvitur Ixion O. se vrti (na kolesu), kolo ga vrti, vita populi Romani per incerta maris … cotidie volvitur T. je zaradi raznih dogodkov … na prevesici (v negotovem položaju); pogosto med. valjati se, (z)valiti se, (za)kotaliti se, (za)kotati se, (za)sukati se, (za)vrteti se, obrniti (obračati) se, (za)vrteti se v krogu, vrtinčasto se (za)sukati, viti se, zvi(ja)ti se, (s)trkljati se: (sc. sues) toti ut volvantur ibidem (sc. in caeno; gl. caenum) Lucr. idr., volvitur ante pedes Veneris Pr., magister volvitur in caput V. se prekucne (v morje), per colla (sc. equi) volvitur O. se zvali … na tla, curru volvi V. zvaliti se z voza, pars in praecipitīs fossas urguente ruina volvitur V., (sc. anguis) inter vestes volvitur V. se zvija; poseb. o umirajočih, padlih v boju = valjati se, premetavati se (po tleh), zvaliti se na tla: moribundus volvitur arvis V., volvi humi, fundo in imo V., volvitur Euryalus leto V. se zgrudi umirajoč (mrtev) na tla, permixti caede virorum semianimes volvuntur equi V.; o plešočih = sukati se, vrteti se, plesati (v krogu): occepi denuo hoc modo volvi (v novejših izdajah brez volvi) Pl.; pren.: sol circum terram volvitur Ci., illi qui volvuntur stellarum cursus Ci., cylindrum volvi … putant Ci., cum medio volvuntur sidera lapsu V. ko se zvezde sredi svojega teka v krogu (krožeč) premikajo na nebu, celeri orbe volvitur trochus O., amnis volvitur Cu., V., O., sic volvitur Aufidus H., turbidus amnis per devia praeceps volvitur Sil., quanta cum praecipitatione volvuntur (sc. flumina) Sen. ph., multi Libyco volvontur marmore fluctus V., lacrimae volvontur inanes V. se valijo (tečejo, derejo, se udirajo) zastonj, lacrimae per ora volutae V. tekoče (deroče, udirajoče se) dol po licu, volvuntur per ora lacrimae Hier., flammae per culmina hominum volvantur V., volvitur ater odor tectis V. se vali skozi … ; redko refl.: herba circa arbores se volvens Plin.; pt. pf. v refl. pomenu: tarda volventia plaustra V. počasi se premikajoči, počasi drdrajoči.

2. occ.
a) motati, odvi(ja)ti, odmota(va)ti: filum Varr.
b) knjižne zvitke odvi(ja)ti, razvi(ja)ti = (pre)brati, prebirati, (pre)čitati: libros Catonis Ci., volvendi sunt libri Ci., volvere commentarios Numae L., Tyrrhena retro volvere carmina Lucr.; pesn.: longius volvens fatorum arcana movebo V. odvijajoč knjigo usode jo hočem razkriti …
c) s seboj valiti, kotaliti, valeč odnesti (odnašati): ubi tot Simois correpta sub undis scuta virûm galeasque et fortia corpora volvit V., amnis dat … stragem volvitque sub undis grandia saxa Lucr., fluminis ritu … nunc lapides adesos stirpesque raptas et pecus et domos volventis unā (= secum) H., volvens aliena vitellus H.
d) (v krogu gibaje se) narediti (delati), tvoriti, napraviti (napravljati), ustvariti (ustvarjati): errorem volvere per tortuosi amnis sinūs flexūsque L. sem in tja (križem kražem) bloditi po … , minores volvere … vertices H. tvoriti manjše vrtince, manj se vrtinčiti; kot voj. t.t. orbem volvere tvoriti krog, razviti krog, zavzeti položaj v krogu = držati fronto na vseh straneh (na vse strani): orbem volventes suos increpat L., volventesque orbem nunc … referre pedem, nunc conglobati restare L., equites in spatio exiguo volvunt turmas L. tvorijo s svojimi četami krog.

3. metaf.
a) besede „valiti“ = gladko (tekoče) izrekati, gladko (tekoče) izgovarjati, gladko (tekoče) govoriti: celeriter verba Ci., sententias facile verbis Ci., longissima est complexio verborum, quae volvi uno spiritu potest Ci.; med.: quo melius cadat aut volvatur oratio Ci. da … tem gladkeje teče, da je … tem bolj tekoč.
b) v duhu „sem in tja valiti“ = α) (strastem, čustvom) dajati vzkipeti, gojiti (strasti, čustva), pustiti se ponesti (strastem, čustvom), prepustiti se (strastem, čustvom): scire … ingentes iam diu iras eum in pectore volvere L. da mu … v srcu vre huda jeza, magnos irarum volvere fluctus Lucr., irarum tantos volvis sub pectore fluctus V., volvere curarum tristīs in pectore fluctus Lucr., varias pectore curas volvere Lucan. β) misli, namene ipd. „valiti“ βα) = premotrivati, presojati, ocenjevati, preudarjati, premišljati, premišljevati, razmišljati, razmišljevati, tuhtati, razglabljati, razbirati: inanes cogitationes L., secretas cogitationes intra se Cu., cuncta in ordine animo Pl., omnia animo, bellum in animo L., multa animo, in animo, cum animo suo S., secum (sam pri sebi) multa S., plurima per noctem V., Fauni volvit sub pectore sortem V., bellum adversus nos volvere T. snovati, uperjati; ββ) = revolvere zopet (znova, spet) si predočevati, zopet (znova, spet) si predstavljati: veterum monumenta virorum V.
c) (čas) valiti, točiti, obračati, vrteti v krogu, (času ali stvarem v njem) dati (dajati) teči, omogočiti (omogočati) tek, povzročiti, da se kaj vrti ali obrne ali da kaj preteče (poteče): canentes … noctilucam prosperam frugum celeremque pronos volvere menses H., quo cursu properat saecula volvere astrorum dominus Sen. tr., multa vivendo vitalia saecula volvere Lucr. preživeti, multa virûm volvens durando saecula vincit V. (o drevesu) prebije, prestane, ubi mille rotam volvēre per annos V. ko so dovršile tek tisočih let, ko so tam prebile dobo tisočih let, ko so dopolnile kroženje tisočih let; z meton. obj.: tot volvere casus V. prebiti, doživeti; med. (o času in dogodkih v njem) vrteti se, krožeč preteči (pretekati), (pre)krožiti: in se sua per vestigia volvitur annus V. kroži po svoji sledi, ut idem in singulos annos orbis (krožni tek stvari) volveretur L.; gerundiv volvendus 3 = krožeč, vrteč se: volvenda dies V., volvendis mensibus V. v krožnem teku mesecev; pogosto pt. pr. v refl. pomenu = vrteč se, krožeč: Iuppiter ex aequo volventem dividit annum O., volventibus annis (gr. περιτελλομένων ἐνιαυτῶν) V., Val. Fl. v krožnem teku let, volventia lustra Lucr.; occ. (o božanstvih in usodi: v krožnem teku časa) določiti (določati), umeriti (umerjati), usoditi (usojati), prisoditi (prisojati), dosoditi (dosojati), nameniti (namenjati): sic fata deûm rex sortitur volvitque vices V., sic volvere Parcas (sc. audierat) V.; v pass.: Cl., eludant … , quibus forte temere humana negotia volvi agique persuasum est Cu., mihi … in incerto iudicium est, fatone res mortalium … an forte volvantur T.

vȑcati -ām
I.
1. pršeti: varnice vrcaju na sve strane
2. brizgati, vreti: krv mu vrca iz rane
3. vreti: suze joj vrcaju iz očiju
4. vrcati očima svetlo gledati; Andrija je vrcao očima
5. točiti: vrcati med
II. vrcati se živahno, nemirno se premikati, migati: ribice se vrcaju

weep^*2 [wi:p] neprehodni glagol
jokati, plakati, ihteti (at, over ob, nad)
kapljati, cureti, biti vlažen; izparevati, potiti se
botanika imeti viseče veje (willow vrba)
prehodni glagol
točiti, pretakati, prelivati (solze); objokovati, žalovati (za kom); izparevati vlago

to weep for joy, with pain jokati od veselja, od bolečine
to weep irsko, pogovorno, figurativno točiti krokodilove solze
to weep one's heart (ali eyes) out izjokati si oči, ugonabljati se od žalosti
to weep tears of joy jokati solze veselja
to weep o.s. out izjokati se
to weep away the time ves čas prejokati, kar naprej jokati

zapfen točiti; in der Schule: spraševati

налива́ти -ва́ю недок., nalívati -am nedov., točíti tóčim nedov.

точить

1. brusiti; siliti; stružiti;
т. зубы на кого imeti piko na koga;

2. glodati, razjedati;
тоски его точит žalost mu razjeda srce;

3. (zast.) točiti, liti (solze)

entonner [ɑ̃tɔne] verbe transitif

1. polniti sode, točiti v sode (du vin, du cidre vino, jabolčnik)

2. intonirati (pesem)

entonner la Marseillaise intonirati marseljezo
entonner la louange de quelqu'un komu hvalnico peti

lacrimare

A) v. intr. (pres. lacrimo) točiti solze, jokati

B) v. tr. knjižno objokovati

lacrimō (napačno pisano tudi lachrymō, stlat. lacrumō) -āre -āvī -ātum (lacrima, lacruma)

1. solziti se, solze liti (preli(va)ti), solze (solzo) (po)točiti, solze pretočiti (pretakati), (za)jokati, (za)plakati, objok(ov)ati, včasih tudi = do solz ganjen biti: ne lacruma, patrue Pl., nequeo quin lacrumem miser Ter., oh, lacrumo gaudio! Ter., licet lacrimare plebi, regi honeste non licet Enn. ap. Hier., flentes, plorantes, lacrumantes, obtestantes Enn. ap. Corn., ecquis fuit, quin lacrimaret (po drugih lacrumaret)? Ci., video hunc oculis lacrimantibus me intueri Ci. s solznimi (objokanimi) očmi, tersit lacrimantia lumina O., convocatis subito militibus lacrimans: „Quo proficiscimur“, inquit, „milites?“ C., iis coniuges liberique lacrimantibus redduntur L., discunt lacrimare decenter, quoque volunt plorant tempore, quoque modo O., sine voluntate (nehote) lacrimare Cels., Argos ex sequiis lacrimandus eat Stat. solza vreden, objokovanja vreden, lacrumare ex (zaradi) obitu alicuius Pl.; z notranjim obj.: num id (zato) lacrumat virgo? Ter., monitu multum lacrimantis Iuli V. naglas jokajočega, glasno ihtečega, multa super natae lacrimans Pl., Phrygiisque hymenaeis V. mnogo solza pretakajoč (lijoč) nad …

2. metaf. (o rastlinah, drevesih idr.) solzeti, kapljati, (kapljema, v kapljah, po kapljah) izločati, kápati: lacrimavit ebur O., calamus lacrimans Plin.; z objektnim acc. (iz)znojiti, (iz)potiti, izpustiti (izpuščati), izločiti (izloč(ev)ati) kaj: lacrimat sua gaudia palmes Ven.; od tod pt. pf.: lacrimatae cortice myrrhae O. izznojene = izločene. — Pozna dep. soobl. lacrimor (lachrymor, lacrumor) -ārī -ātus sum: Hyg., Acr., Tert., Aug., Vulg., Cael., Isid.

llorar objokovati, solze točiti, jokati; kapljati

llorar la muerte de alg. objokovati smrt kake osebe
llorar de gozo jokati od veselja
llorar a moco y baba, llorar como un becerro ihteti, tuliti (otrok)
desahogarse (aliviarse) llorando izjokati se
hacer llorar v jok spraviti, ganljiv biti, solze izvabiti
pasar la noche llorando noč prejokati

smielare v. tr. (pres. smiēlo) čebel. točiti med

super-lacrimō -āre (super in lacrimāre) (po)točiti solze nad čim; metaf. (o trti) solzeti ob čem, pri čem: resectionem facere post gemmam, ne, ut ante iam diximus, superlacrimet et gemmantem caecet oculum Col.

tap² [tæp] prehodni glagol
nastaviti pipo (pri sodu); načeti, odpreti, začeti točiti
medicina punktirati; napraviti odcep (ceste, cevovoda, telefonske napeljave); (za)rezati drevo in izvleči sok; vključiti v svoje področje, v svojo interesno sfero; izprositi (for kaj)
izkoriščati
elektrika sprejeti
tehnično izvrtati notranje navoje pri vijaku
neprehodni glagol
delati kot natakar v točilnici; prisluškovati telefonskim pogovorom

to tap the admiral navtika, sleng krasti (pijačo) iz soda
to tap a cask nastaviti sod
to tap capital načeti kapital
to tap a new market odpreti novo tržišče
to tap s.o. for money, for information (skušati) izvrtati, izvleči iz koga denar, informacije
to tap a telephone wire, to tap the telephone skrivaj prisluškovati telefonskemu razgovoru (z žice) s posebno napravo
to tap a subject začeti pogovor o kakem predmetu

tun [tən]

1. samostalnik
velik sod; pivarska kad
britanska angleščina tona (stara mera za tekočine = 252 galon = 1144,98 l)

2. prehodni glagol
zli(va)ti, (na)točiti v sode

vȃjkati se -ām se, vȁjkati se -ām se
1. tožiti se, pritoževati se: poče uzdisati i vajkati se
2. kesati se: vajka se što nije uzeo djevojku koju su mu davali
3. opravičevati se, ker ni bilo storjeno, kar bi bilo treba storiti: ti se vajkaš da znao nisi
4. braniti se: mnogi se vajkaju da dadu djevojku pilićarima
5. bati se: žena se vajka da ne naiđu jesenje kiše
6. jokati, točiti solze: vajkati se za mrtvim sinom

abondant, e [abɔ̃dɑ̃, t] adjectif obilen, izdaten, bogat; močan (dež)

verser des larmes abondantes točiti obilne solze

auslaufen^*

1. Flüssigkeiten: izteči, odteči, odtekati, iztekati; (austreten) Moleküle: izstopati

2. Eisenbahn odpeljati, Schiff: izpluti

3. (enden) Programm, Modell usw.: izteči, iztekati se, potekati

4. (übergehen in) prehajati v, iztekati se v

5. Farben: zlivati se; puščati barvo; izgubljati se

6. auslaufen lassen iztočiti, Honig: točiti; sich auslaufen nahoditi se

botte f

1. sod:
spillare il vino dalla botte točiti vino iz soda
essere in una botte di ferro pren. biti na varnem

2. gradb.
volta a botte banjasti obok
PREGOVORI: dare un colpo al cerchio e uno alla botte; volere la botte piena e la moglie ubriaca preg. delati tako, da bi bil volk sit in koza cela

brídek bitter; painful

točiti brídke solze to cry bitter tears
bridko jokati to weep bitterly

cera ženski spol vosek; voščenka; ušesno maslo

cera para bigote, cera cosmética mazilo za brado
hacer de uno cera y pábilo oviti okrog prsta
llorar cera grenke solze točiti; delati se ganjenega
ser como una cera biti zelo mehek (občutljiv)