Franja

bêbec (-bca) m

1. (slaboumnež) idiota; deficiente, ebete:
ti si popoln bebec sei un perfetto ebete
vaški bebec l'idiota del paese

2. stupido, sciocco:
ne delaj se bebca non fare lo stupido
imeti koga za bebca farsi gioco di qcn.

beséda word; (izraz) expression, term; (izrek) saying; (obljuba) promise

z besédami in writing
z drugimi besédami in other words
z eno besédo in a (ali one) word
beséda ob (ne)pravem času a word in (out of) season
in, niti beséde o tem! Pst! and mum's the word!
in konec besédi! and that's that!
na dan z besédo! (govori!) spit it out!, out with it, man!, ZDA pogovorno talk turkey!
prav s temi besédami in so many words
častna beséda word of honour
častna beséd! word of honour!, upon ali on my honour!, honestly!
nobene beséde več! not another word!
beséda za besédo word for word, literally
ostre beséde harsh (ali angry) words
božja beséda gospel
grde beséde foul language
lepe beséde fair words
prazne beséde empty (ali idle) words
sladke beséde flattering words
izvedena beséda derivative
novo skovana beséda newly coined word
zložena beséda compound word
same beséde! mere words!
enozložna beséda monosyllable
težko izgovorljiva beséda tongue twister
strokovna beséda technical term
zelo zastarela beséda obsolete word
zastarela beséda archaic word, archaism
človek redkih besédi a man of few words
spojena beséda portmanteau word (npr. smog = smoke + fog)
izpeljava besed derivation of words; etymology
tvorba besed word-formation
števec besed telefonija word counter
beséda je o... the point is, the point in question is...
ne biti mož beséda not to keep one's word
on je mož beséda he is a man of his word, he is true to his word
vse to so same prazne beséde that's all idle chatter
pametnemu je ena beséda dovolj a word to the wise
beséda je dala besédo one word led to another
dati svojo (častno) besédo to pledge one's word, to give one's word
dati komu besédo to allow someone to speak
biti mož beséda to keep one's word, to be as good as one's word; to be true to one's word
njegova beséda je zakon (figurativno) what he says goes
držati svojo besédo to keep one's word
držal bom svojo besédo I will keep my word
ni držal svoje beséde he went back on his word
imam besédo na jeziku I have the word on the tip of my tongue
ti imaš besédo it is your turn to speak, (na sestanku) you have the floor, you may take the floor
ne dati drugim beséde to monopolize the conversation
imeti zadnjo besédo to have the last word
imeti odločilno (zadnjo) besédo pri to have the final say in
jaz imam zdaj besédo it's my turn now, now I'll have my say
imeti véliko besédo to talk big
on ima glavno besédo he is the spokesman
v tej stvari nimam nobene beséde več I no longer have any say in this matter
od lepih besed še nihče ni bil sit fine words butter no parnips
čim manj je besed, tem bolje je least said soonest mended
izbirati beséde to pick one's words
ni izgubljal, tratil besede o... he wasted no words on...
naglasiti, poudariti besédo to stress (ali to emphasize) a word
zaman izgubljati beséde to waste words
izraziti z besédo to word
niti beséde ni omenil o tem he did not breathe a word of it
odvzeti komu besédo to stop someone from speaking
pasti komu v besédo to interrupt someone, to cut short, pogovorno to chip in
prositi za besédo to beg permission to speak, to ask leave to speak
prosim za besédo! (ZDA) may I have the floor?
oprostite besedi! saving your presence!
prihranite si svoje beséde! save your breath
sploh me ne pusti do beséde he does not let me a word in edgeways
priti do beséde to get a word in edgeways
ne priti z besédo na dan (žargon) to beat about the bush
nisem mogel priti do beséde I couldn't get a word in
prijeti koga za besédo to take someone at his word
ne najdem (ne morem najti) besed I am at a loss for words
tudi beséde resnice ni v tem there is not a word of truth in it
prevračati beséde to quibble over words
lastne beséde človek ne more slišati v tem hrupu in this din you can't hear yourself speak
snesti svojo besédo not to keep one's word, to break one's word
reči dobro besédo za koga to intercede in someone's favour, to say a good word for someone, to plead for someone
premisliti beséde to ponder one's words
skovati besédo to coin a word
ne upati si z besédo na dan žargon to beat about the bush
pretehtati svoje beséde to mind one's p's and q's, to ponder one's words
vzeti komu besédo iz ust to take the words out of someone's mouth
zastaviti svojo besédo arhaično to pledge one's word (ali honour)
zastaviti dobro besédo za koga to put in a word for someone
umakniti svojo besédo to retract one's word, to go back on one's promise
verjeti na besédo to take on trust
ubogati na besédo to obey to the letter
lahko mi verjamete na besédo you may take my word for it; you can believe every word I say
vleči beséde to drawl
tudi beséde ni rekel he never said a word (ali žargon humoristično a dicky bird)
reči besédo o pravem času to drop a timely hint; arhaično to say a word in season
človek se lahkó zanese na njegovo besédo his word is as good as his bond
izvleči se z lepimi besédami to talk one's way out
dobiti besédo to have leave to speak, to be allowed to speak; parlament to catch the Speaker's eye
(takrat) ni znal beséde angleški he could not then speak a word of English
beséde ne ziniti to button up one's mouth
iskal sem to besédo pri več avtorjih I have looked that word up in several authors
beséda ni konj (figurativno) hard words break no bones

béži | -te inter. macché, ma va' là:
beži, saj ti ni nič ma va' là, non ti sei fatto niente!
bežite, nič vam ne verjamem non le credo proprio niente

bik samostalnik
1. (žival) ▸ bika
2. tudi z veliko začetnico, v astrologiji (znamenje v horoskopu) ▸ Bika [znamenje]Samski biki utegnejo na nenavadnem mestu srečati sorodno dušo. ▸ Az egyedülálló Bikák váratlan helyen találkozhatnak a lelki társukkal.
Vpliv Sonca v Biku bo prinesel željo po izkazovanju nežnosti. ▸ A Nap hatása a Bika jegyében a gyengédség kimutatása iránti vágyban mutatkozik meg.
Po sončnem horoskopu ima Luno v znamenju Bika. ▸ A naphoroszkóp szerint a Holdja a Bika jegyében áll.

3. neformalno, izraža negativen odnos (neumen človek) kontrastivno zanimivo ▸ marhaJezno mu je zaklical: "Hej, ti neumni bik!" ▸ Mérgesen utánakiáltott: „Hé, te hülye marha!”
"O, ti bik zarukani!" se je Diane razburila nad voznikom avtomobila pred sabo. ▸ „Ó, te tökkelütött marha!” – fortyant fel Diane az előtte haladó buszsofőr miatt.

4. finance (veliko zvišanje tečajev) ▸ bikaNa svetovnih borzah je včeraj bik končno pregnal medveda: delniški tečaji so poskočili od Tokia do New Yorka in od Londona do Frankfurta. ▸ A világ tőzsdéin tegnap a bika végül elűzte a medvét: a részvényárak Tokiótól New Yorkig, Londontól Frankfurtig szárnyaltak.
Ko je borza v znamenju bika oziroma razcveta, se čez noč sama od sebe ne sprevrže v obdobje medveda oziroma daljšega obdobja nazadovanja, brez sprožilca. ▸ Amikor a részvénypiac a bika jegyében, azaz fellendülőben van, nem fordul át ok nélkül egyik napról a másikra medvébe, azaz hosszan tartó hanyatlásba.

bíti (sem) être, exister, subsister, se trouver

nekoč je bilo il y avait une fois
v vodi je kisik il y a de l'oxygène dans l'eau
travnik je za gozdom le pré se trouve derrière le bois
so ljudje, ki se ne boje zaprek il est des gens qui n'ont pas peur des difficultés (ali qui ne reculent pas devant l'obstacle)
take rože so samo na jugu ces fleurs ne se rencontrent que dans le midi
bil je v gledališču il est allé au théâtre
bil je pri nas il est venu à la maison
biti tu, navzoč être là, présent
seja bo v četrtek la séance aura lieu jeudi
biti v skladu s'accorder avec, être en accord avec
hladno je il fait frais
biti lačen avoir faim
biti žejen avoir soif
biti ob službo perdre son emploi
biti istih let avoir le même âge
dvakrat dve je štiri deux fois deux font quatre
očeta še ni le père n'est pas encore arrivé
kaj bo s teboj? que vas-tu devenir?
na tebi je, da spregovoriš c'est à toi de parler
po njem je il est perdu, c'en est fait de lui
ne vemo, pri čem smo nous ne savons pas à quoi nous en tenir
dež ni in ni nehal il pleuvait sans cesse
boj za biti ali ne biti une lutte sans merci
kako ti je? comment vas-tu? comment va ta santé?
kar je, je ce qui est fait, est fait
po čem je to? combien cela coûte-t-il?

bíti (sém) imperf.

A) (v osebni rabi)

1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
hiša je (stoji)
sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
za gozdom je (se razprostira)
travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
nesreča je bila (se je zgodila)
včeraj l'incidente è avvenuto ieri

3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
biti naprodaj essere in vendita
biti v sorodu essere imparentato
ne biti po volji non piacere, non andare
biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
biti v dvomih dubitare
biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
(s kakovostnim rodilnikom):
biti vesele narave essere di indole allegra
biti srednje postave essere di statura media
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
biti istih let avere la stessa età

4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
ena in ena je dve uno più uno fa due
kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

B) (v brezosebni rabi)

1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
jutri ne bo šole domani non c'è lezione
očeta še ni papà non c'è ancora

2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
žal mi je bilo mi è dispiaciuto
zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
mater je strah la madre ha paura
vse je bilo sram tutti si vergognarono

3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
denarja je malo di soldi ce n'è pochi
ali je kaj novega c'è niente di nuovo
deset jih je bilo erano (in) dieci

4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
dolgčas je che noia!
otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
na morju je bilo lepo al mare è stato bello
slabo ji je bilo si è sentita male
škoda ga je peccato per lui

5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
mraz je bilo faceva freddo
zunaj je bila tema fuori era buio

7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
še en kozarček bova beviamo un altro goccio
klop je iz kamna la panca è di pietra
fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
je izdelan è fatto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kar je, je quel che è stato è stato
dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
ta je lepa! questa è bella!
še tega je bilo treba ci voleva pure questo
prav mu je gli sta bene
bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
biti na glasu essere noto, famoso
ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
po njem je è perduto, è morto
ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
biti bogat z nečim abbondare di qcs.
bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
koliko sem dolžan? cosa devo?
biti donosen rendere
biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
biti kandidat candidarsi
biti komu v čast fare onore a qcn.
biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
biti mlahav essere di lolla
biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
biti na dieti stare a dieta
kakor je navada reči come si suol dire
tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
biti nujen urgere
biti ob pamet ammattire
pren. biti poskusni zajec fare da cavia
potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
biti v agoniji agonizzare
biti v cvetju fiorire
biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
biti v modi usare
zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
biti v nevarnosti correre pericolo
jur. biti v pristojnosti competere
biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
biti v veljavi essere in vigore, vigere
biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
pren. biti ves blažen andare in visibilio
biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
biti zastarel essere out
biti žal dispiacere, rincrescere
žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti

blágor (-gra)

A) m bene; benessere:
telesni in duhovni blagor il benessere fisico e spirituale
javni blagor il bene comune
narodov blagor il bene del popolo
rel. osmero blagrov le otto beatitudini

B) adv.
blagor ti (tebi), blagor mu, njej, jim beato te, lui, beata lei, beati loro

blagoslávljati (-am) | blagoslovíti (-ím) imperf., perf.

1. rel. benedire; consacrare:
blagoslavljati jed benedire i cibi
blagoslavljati kapelo benedire, consacrare una cappella

2. ekspr. benedire, lodare, esaltare:
blagoslavljati spomin na koga benedire la memoria di qcn.

3. (poželeti komu srečo, obilje) benedire:
Bog te blagoslovi! Dio ti benedica!
(komu kaj privoščiti) Bog ji blagoslovi! buon pro le faccia!

blagoslovíti to bless; to invoke a blessing on; to give one's blessing (ali benediction); (posvetiti) to consecrate

bog Vas blagoslovi! God bless you!
bog ti to blagoslovi! God's blessing on (ali God bless, God prosper) your efforts (work, ipd.)!

blagrovati glagol
1. literarno (imeti za srečnega) ▸ szerencsésnek tart, áldja a szerencséjét
Po svoje se prav blagruje, da nima avtomobila. ▸ A maga módján szinte áldja a szerencséjét, hogy nincs autója.
Bolni pogosto blagrujemo zdrave, a pri tem pozabljamo, da se ti ne morejo veseliti zdravja, ker ga premalo cenijo. ▸ Betegként gyakran tartjuk szerencsésnek az egészségeseket, de megfeledkezünk arról, hogy ők nem örülnek annak, hogy egészségesek, mivel ezt nem értékelik eléggé

2. literarno (slaviti; hvaliti) ▸ áld, megáld, hálát ad
Kmalu so odpustile možem in blagrovale boga, da jim jih je vrnil žive in zdrave. ▸ Hamarosan megbocsátottak a férjüknek, és áldották az istent, amiért élve és egészségesen visszaadta őket.

3. religija (blagoslavljati) ▸ áld, megáld
V blagrih Jezus blagruje vse, ki se v življenju srečujejo s trpljenjem. ▸ Hegyi beszédében Jézus megáldja mindazokat, akik szenvedéssel találkoznak életükben.
Šele po tem srečanju je dospel do globlje vere tistih, ki jih Jezus blagruje: "Blagor tistim, ki niso videli, a so verovali" (Jn 20,29). ▸ Csak ezután a találkozó után jutott el azok mélyebb hitéhez, akiket Jézus megáld: „Boldogok, akik nem látnak, mégis hisznek” (Jn 20,29).

blêsti divaguer , (bolnik) délirer, avoir le délire

kaj se ti blede? qu'est-ce que tu radotes?

blêsti (blêdem) imperf.

1. vaneggiare, delirare, farneticare:
bolnik blede il malato delira
ekst. ali se ti blede! tu stai vaneggiando! ma che sei matto!

2. pejor. sproloquiare

blêsti delirar; desvariar

blede se ti (tú) no estás bien de la cabeza

Bog [ó] moški spol (Boga, ni množine)

1. krščanski: der Gott, der Herrgott
Bog Oče Gottvater
Vsemogočni Bog (Gott) der Allmächtige
Bog-človek der Gottmensch
troedini Bog der dreieinige Gott
hvaliti Boga Gott loben
iskalec Boga der Gottsucher
spoznanje Boga die Gotteserkenntnis, die Theognosie
od Boga dan gottgegeben
posvečen Bogu gottgeweiht
podoben Bogu gottähnlich
predstava o Bogu das Gottesbild
verujoč v Boga gottgläubig

2. Abrahamov:
Bog Judov, kristjanov in muslimanov der Gott der Juden, Christen und Mohammedaner
|
Bog mu daj večni mir! Gott hab ihn selig
Bog ne daj! Gott bewahre!
Bog se usmili! Gott erbarme!
Bog ti poplačaj! Vergelt's Gott!
Bog ve … weiß der Himmel …
daj Bog! Das walte Gott!
Naj Vam Bog povrne! Gott lohne es Ihnen; vergelt's Gott!
Hvala Bogu! Gott sei Dank/Gottlob!
prisega: tako mi Bog pomagaj! so wahr mir Gott helfe!
O Bog/O moj Bog! O Gott/ O mein Gott/ Herrgott
moj Bog! Mein Gott!/Meine Güte!/[Du] du liebe Güte!
|
sam Bog ve weiß der Himmel
ne bati se ne Boga ne hudiča weder Tod noch Teufel fürchten
človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
Bogu za hrbtom wo sich die Füchse gute Nacht wünschen
Bogu za ritjo am Arsch der Welt

bóg (-á) m

1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
verovati v boga credere in Dio
vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
bog oče Dio Padre
pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

3. (v medmetni rabi)
a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
bog vedi, kod hodi chissà dov'è
če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
d) (za izražanje svarila, opozorila)
bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
f) (za izražanje najboljše želje):
bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
(pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

5. pren. (najvišji vzor) dio:
njegov bog je denar il denaro è il suo dio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
PREGOVORI:
človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato

braníti (-im)

A) imperf.

1. (odvračati napad) difendere:
braniti z orožjem difendere con le armi
braniti do zadnje kaplje krvi difendere all'ultimo sangue, a oltranza

2. (varovati, ščititi) difendere, proteggere, custodire:
braniti meje države difendere i confini dello Stato
braniti čast difendere, proteggere l'onore

3. (preprečevati, ne dovoljevati) impedire, proibire; sconsigliare:
nihče ti ne brani oditi nessuno di proibisce di andartene

4. jur. (zagovarjati) difendere:
obtoženec se brani s prostosti l'accusato si difende a piede libero

5. (dokazovati pravilnost ideje) difendere, sostenere:
braniti svoje stališče difendere, sostenere il proprio punto di vista
šol. braniti disertacijo difendere la tesi di dottorato
šport. braniti vrata difendere la porta

B) braníti se (-im se) imperf. refl.

1. (odklanjati, ne marati) rifiutare:
braniti se časti rifiutare gli onori

2. (upirati se, zoperstavljati se) opporsi; resistere:
braniti se na vse kriplje, z vsemi štirimi opporsi con tutte le forze

braniti se povratni glagol
(zavračati; odklanjati) ▸ visszautasít, vonakodik, elzárkózik
Njegova hrana so predvsem žuželke, ne brani se ptičev in malih sesalcev. ▸ Elsősorban bogarakkal táplálkozik, de nem utasítja vissza a madarakat, apró testű emlősöket sem.
Vsak dotik je mladi ženski neznosen in brani se celo rutinskega ginekološkega pregleda. ▸ A fiatal nő számára minden érintés elviselhetetlen, még a rutin nőgyógyászati vizsgálattól is vonakodik.
Rada hodim v kino, ne branim se nakupov in okusne večerje v restavraciji. ▸ Szeretek moziba járni, de nem zárkózom el vásárlástól és a finom éttermi vacsoráktól sem.
Ne gre za to, da se branim dela. ▸ Nem arról van szó, hogy vonakodom a munkától.
Ne brani se nasvetov, morda bodo ti odločili tekmo. ▸ Ne zárkózz el a tanácsoktól, lehet, hogy ezek fogják eldönteni a meccset.
Ne branite se poskusiti kaj povsem novega! ▸ Ne féljetek kipróbálni valami újat!
Branili se ne bi več manevrskega prostora pri obračanju in nagibanju zaslona. ▸ Nem bánnánk, ha több választási lehetőségünk lenne a képernyő forgatását és dőlésszögének beállítását illetően.
Ne brani se odgovornosti. ▸ Ne zárkózz el a felelősségtől.

brátovščina brotherhood; fraternity; fellowship

piti brátovščino s kom to drink together the customary pledge of friendship, after which the parties may adopt intimate forms of address (in Slovene, to address each other as ti)

brusiti nože frazem
(pripravljati se na zaostreno razpravo) ▸ feni a kést
K vragu sentimentalnost in osladna prijaznost, ko ti za hrbtom brusijo nož. ▸ A fenébe a szentimentalizmussal és a hamis nyájaskodással, ha a hátunk mögött fenik a kést!
Sopomenke: brusiti bajonete

búba¹ (-e) f zool. crisalide, pupa; pren.
ti pa kar molči, saj si komaj iz bube zlezel e tu sta' zitto che c'hai ancora il latte alla bocca