Franja

lourdaud, e [lurdo, d] adjectif neroden, okoren, nespreten, neokreten; masculin neroda, teleban, figuré štor

mastoc [mastɔk] adjectif debel, čokat, masiven; neokreten, telebanski; masculin debeluhar, čokat človek; neroda, teleban

mìzdrak m (t. myzrak)
1. zastar. kopje s sekirico na vrhu, helebarda
2. dial. cepec, tepec, teleban

morral moški spol vrečka za krmo, zobnica; nahrbtnik, (lovska) torba, tornistra; grobijan, teleban

oaf [óuf] samostalnik
butec, teleban, osel; podtaknjen otrok, podtaknjenec

patán moški spol kmet; neotesanec, teslo, teleban

pied [pje] masculin noga (stopalo); stopica (stiha); čevelj (mera, okrog 32 cm); spodnji del; commerce baza, temelj; technique stojalo, podstavek; photographie stativ; familier teleban

à pied peš
pied à pied korak za korakom
au pied de la lettre dobesedno, po črki
au pied fevé na mestu, brez priprave
au petit pied v malem (merilu)
de pied ferme na mestu; trdno, vztrajno
de la tête aux pieds, des pieds à la tête, de pied en cap od nog do glave
(statue féminin) en pied (kip) v celi figuri
sur pied (spet) na nogah, pripravljen; agronomie nepožet, nepokošen; (les) neposekan; (živina) živ
sur le pied de guerre v vojnem stanju; figuré v sporu, v sovraštvu, skregan
sur la pointe du pied, des pieds na konicah prstov, po prstih
sur un pied d'égalité popolnoma enako, brez hierarhičnega razlikovanja
sur un grand pied na veliko, razkošno
pied d'alouette (botanique) ostrožnik
pied botanique, plat, à voûte affaissée kepasta noga (stopalo)
pieds de derrière, de devant zadnje, sprednje noge
pied du lit vznožje postelje
pieds nus, nu-pieds bos
bête comme ses pieds (familier) neumen ko noč
coup masculin de pied brca
gens masculin pluriel de pied pešci
valet masculin de pied služabnik velike (bogate) hiše, ki vodi povabljence v hišo
avoir bon pied biti dober pešec
avoir un pied dans la fosse, dans la tombe imeti eno nogo, biti z eno nogo že v grobu
avoir bon pied bon œil paziti, varovati se; biti zdrav ko riba
j'ai pieds et poings liés (figuré) imam zvezane noge in roke, sem brez moči
avoir toujours un pied en l'air biti vedno na nogah
en avoir son pied (populaire) biti sit; naveličan česa; ne hoteti večimeti opravka z
étre à pied d'œuvre biti pripravljen, biti pri delu
être sur un bon pied avec quelqu'un biti s kom v dobrih odnosih
faire le pied de grue dolgo čakati (na istem mestu)
cela lui fait les pieds to mu daje lekcijo
faire des pieds et des mains garati, zelo se truditi, napeti vse sile
fouler aux pieds (po)teptati z nogami
se lever du pied gauche vstati z levo nogo, biti slabe volje
lever le pied pobrisati jo, pobegniti (z ukradenim denarjem)
lâcher pied umakniti se
marcher sur les pieds de quelqu'un stopiti komu na nogo; figuré skušati koga spodriniti
mettre pied à terre izstopiti, sestopiti; razjahati
mettre les pieds dans le plat brezobzirno ravnati ali postopati; figuré ustreliti kozla
mettre à pied odpustiti (un ouvrier delavca)
mettre au pied du mur ugnati koga (v kozji rog)
mettre sur pied postaviti (na noge); izpeljati, izvesti; organizirati
mettre quelqu'un sur un bon pied komu priskrbeti velike ugodnosti, naučiti koga lepih manir
perdre pied izgubiti tla pod nogami (v vodi)
ne pouvoir remuer ni pied ni patte nobenega koraka ne moči večnapraviti
prendre pied ustaliti se, figuré usidrati se
prendre quelqu'un au pied levé koga ravno še ujeti, naleteti; zahtevati od koga takojšnjo odločitev
remettre quelqu'un sur ses pieds komu spet na noge pomagati
remettre sur pied spet na noge spraviti (bolnika)
(re)tomber sur ses pieds (vedno) na noge pasti (tudi figuré)
ne savoir sur quel pied danser ne vedeti, kaj bi naredili
sécher sur pied umirati od dolgega časa
souhaiter d'être à cent pieds sous terre (od sramu) se hoteti vdreti (v zemljo)
se tirer des pieds (familier) izmuzniti se (od dela)

pignouf [-njuf] masculin, populaire teslo, teleban, cepec

rocín moški spol staro kljuse, mrha; delovni konj; figurativno teslo, teleban

rocín malón mrha, bedno kljuse
venir de rocín a ruin (fig) s konja na osla priti

roto moški spol Čile proletarec; Čile potepuh, teleban; Argentina posmehljivo ime za Čilenca

rustaud, e [rüsto, d] adjectif kmečki, kmetavzarski; okoren, neotesan, neroden; masculin kmetavzar, teleban, neotesanec, neroda

quel gros rustaud! kakšna neroda!

rustic [rʌ́stik]

1. pridevnik (rustically prislov)
kmečki, vaški, podeželski, rustikalen; preprost, neizobražen; robat, zarobljen, grob, neotesan, surov

rustic bridge most iz neotesanih debel
rustic manners neotesano vedenje
rustic work arhitektura rustika

2. samostalnik
kmet, deželan, provincialec, preprost človek; neotesanec, teleban, kmetavzar

rūsticus 3, adv. -ē (rūs)

1. k podeželju (podeželskemu (selskemu) posestvu) sodeč, podeželski, kmečki, kmetski, selski, vaški, poljski (naspr. urbānus): Ter., O., V., Ph., Plin. idr., praedium N., Ci., hortus Plin. iun., rustica vita = res rusticae Ci. = res rustica Col. kmetijstvo, kmetovanje, homo rusticus Ci. poljedelec, kmet, mus rusticus et urbanus H. poljska in mestna miš, rustica gallina Varr., Col. léščarka, gozdni jereb, rdeča ali gozdna jerebica, rustice loqui Ci., Gell.; subst. rūsticus -ī, m
a) kmet, poljedelec, dežel(j)an, podežel(j)an, pl. rūsticī -ōrum, m kmetje, poljedelci, kmetovalci, dežel(j)ani, podežel(j)ani: Pl., H. idr., at ego agricola et rusticus Ci., fortes viri sed rustici et milites Ci.
b) poljedelec, naseljenec, obdelovalec (naspr. agricola posestnik): Ambr.

2. meton.
a) preprost: mores Ci., veritas Mart., simus hoc titulo rusticiore contenti Sen. ph.
b) kmečki (kmetski) = nebogljen, neroden, robat, štorast, okoren, neokreten, neotesan, zarobljen, neuglajen, surov: Pl., Q. idr., rustica vox et agrestis Ci., querela, carmen O., homines Ci., rusticus es, Corydon V., convicia rustica O., rustica facere, urgere Ci., rusticus toga … diffluit H., Pollio amat nostram, quamvis est rustica, musam V.; tudi: rusticus pudor O. neumestna, Venus rustica O. nedostopna; subst. α) rūsticus -ī, m kmetavz(ar), surovež, surovina, neotesanec, cepec, zarobljenec, robavs, štor, teleban, butec: iste rusticus O., ex nitido fit rusticus H. β) rūstica -ae, f surova kmetica, kmetavzarka, neotesanka, zarobljenka, telebanka, robavslja: Pl., O. idr.

šàmšula m slabš. teleban: svi su ga u razredu smatrali za -u, jer je bio suviše ozbiljan

tike, tyke [táik] samostalnik
pes, ščene, kuža
figurativno teleban, zagovednež, neotesanec, prostak, bedak

Yorkshire tike Jorkširec

truncus² -ī, m (truncus1)

1. deblo (brez vej in korenin), trš, štor, panj: arborum trunci C., L., V., olim truncus eram ficulnus H., induti trunci hostilibus armis (= tropaea) V.; meton. = drevo: H., Val. Fl.; pren.: truncum (sc. aegritudinis) evertere Ci. izkopati koren = izkoreniniti.

2. metaf.
a) človeški trup, truplo: Ci., Lucr. idr., recto se attollere trunco O., iacet ingens litore truncus avolsumque umeris caput V., truncus Hermae Iuv.
b) odsekan kos, npr. veja nam. vesla: Val. Fl.; kos mesa za prekajevanje: V. (Mor.); trunci lapidis eiusdem Plin. balvani, bolvani, bloki.
c) kot arhit. t.t. trup (deblo) stebra, „sredostolpje“, „sredostebrje“: Vitr.
d) (kot psovka za neumnega človeka) štor, trš, klada, butec, cepec, tepec, teleban, gumpec, teslo, butalec, budalo, kláma: qui potest esse in eiusmodi trunco sapientia? Ci., truncus lentus Pl. klamast štor.

vārō (varrō, bārō) -ōnis, m (vārus) narobe glava, tepec, butelj, bukselj, butec, teleban, glupec: Luc. ap. Fest., Pers., P. F.

vervēx -ēcis (vulg. tudi verbēx ali berbēx -ēcis in verbīx ali berbīx -īcis), m (beseda je sor. s homersko-jon. εἶρος [iz *ƑέρƑος] volna, ajol. ἔπερος oven, jon. εἴριον, at., ajol. ἔριον volna, at. εὐ-έρης bogat z volno, εὔερος lepovolnat, epsko ἀρήν ovca [prim. πολύ-ρρην Hom. bogat z ovcami], skr. úrā ovca, ura-bhraḥ (= „volnonosec“ =) oven, uraṇaḥ oven, nem. Ware) koštrun, skópec, starejše brav: Pl., Varr., Ci., Ap. idr.; kot psovka za neumnega človeka = tepec, butec, teleban, bukselj: Pl., Sen. ph., Iuv.

villanchón moški spol zarobljenec, cepec, teslo, teleban, neotesanec

zìnzōv -òva m cepec, teleban