Franja

halja samostalnik
(oblačilo) ▸ köntös, köpeny

obésiti (-im) | obéšati (-am)

A) perf., imperf.

1. appendere; affiggere; sciorinare:
obesiti sliko appendere il quadro
zopet obesiti riappendere
obesiti perilo sciorinare la biancheria
obesiti plakat affiggere un manifesto

2. impiccare

3. pren. addossare, accollare, imporre (un lavoro, una fatica); appioppare, rifilare (una merce scadente); affibbiare, ascrivere (la responsabilità di qcs.)

4. pren. rifilare (menzogne)

5. nareč. (povesiti) chinare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obesiti na klin rokavice, študij appendere al chiodo i guantoni, gli studi
obesiti na vrat accollare (un onere) a
obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
obešati na veliki zvon strombazzare ai quattro venti
obesiti slušalko riappendere, riattaccare
pren. obesiti talar na kljuko gettare la tonaca alle ortiche
obesiti zastavo na drog inastare la bandiera
trg. obešati listek s ceno prezzare
obešati na veliki zvon sbandierare; propalare

B) obésiti se (-im se) | obéšati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. appendersi, attaccarsi; (narediti samomor) impiccarsi

2. pejor. attaccarsi, appiccicarsi:
obesiti se na innamorarsi di, sposare uno

3. obesiti, obešati se na (besedo) cercare appigli in; pren.
obešati se na vsakega dedca rincorrere ogni maschio
obešati se kot klop na appiccicarsi, attaccarsi a qcn. come una sanguisuga
obesiti se komu na vrat sollecitare, cercare insistentemente l'appoggio di
PREGOVORI:
zastonj se še pes ne obesi per niente non canta il cieco

obúći obúćēm oni obúkū, obúci, obúkoh ȍbūče, òbūkao obúkla
I.
1. obleči: obući nove haljine, radničko odijelo, kaput
2. obuti: obući cipele, čizme, papuče
3. ekspr. obući mantiju obleči talar, kuto
II. obući se
1. obleči se
2. ekspr. ozeleneti: šuma se već sva obukla
3. ekspr. preobleči se, obleči redovno obleko

ortica f

1. bot. velika kopriva (Urtica dioica)
ortica bianca kitajska kopriva (Boehmeria nivea)

2. pren.
luogo dove crescono le ortiche zapuščen kraj
conosciuto come l'ortica poznan kot slab denar
gettare la tonaca alle ortiche sleči talar, obesiti talar na kljuko

3. tekstil koprivno vlakno

sodníški of a judge, proper to a judge; judicial; used by a judge

sodníška halja, talar gown

spogliare

A) v. tr. (pres. spōglio)

1. sleči, slačiti:
spogliare l'abito monacale, sacerdotale relig. razmenišiti se, sleči meniško kuto, sleči duhovniški talar

2. sneti prevleke, okrase:
spogliare il riso oluščiti riž

3. pren. oklestiti (odvečnih dodatkov, okrasov)

4. pren. oropati; oskubsti

5. izpisati, izpisovati (iz besedila, dokumenta)

B) ➞ spogliarsi v. rifl. (pres. mi spōglio)

1. sleči, slačiti se

2. leviti se (kača); ogoliti se

3. odreči, odrekati se:
si è spogliato di tutto a favore dei figli odrekel se je vsemu v prid otrok

4. pren. znebiti se

5. toskansko zbistriti se (vino)

talare¹ agg. relig.
abito, veste talare talar:
svestire l'abito talare pren. sleči talar

tālāris -e (tālus) do gležnjev segajoč, dogleženjski: tunica talaris Ci., Fr., Hier., Lact. = halja dogležnjica, talar; subst. tālāria -ium, n

1. deli okoli členka, členki: ubi morbus talaria coepit intendere Sen. ph.

2. krilati čeveljci, krilate opanke ali sandale, kakršne je imel Merkur: V., motis talaribus aëra findit (sc. Perseus) O., (sc. Minervae) pinnarum talaria adfigunt Ci.; preg.: talaria videamus Ci. ep. mislimo na beg.

3. neka mučila, bodisi = gr. ἀστραγαλωταί s koščicami prepleteni biči (knute), bodisi (verjetneje) = gr. ποδοστράβαι, mučilo, klada, za stiskanje nog: ceciderat flagellis senatores: ipse effecit, ut dici posset solet fieri torserat per omnia, quae in rerum natura tristissima sunt, fidiculis, talaribus, eculeo, igne, vultu suo Sen. ph.

vēste f

1. obleka; halja:
veste da camera domača halja
veste da lutto žalna obleka
veste da sposa nevestina obleka
veste talare relig. talar

2.
vesti pl. obleke, oblačila

3. ekst. prevleka, obloga

4.
veste editoriale tisk grafična zasnova

5. pren. zunanji videz

6. pren. vloga,funkcija:
decidere, intervenire in veste di ministro odločiti, poseči v vlogi ministra, kot minister

7. pren. (izrazna) oblika

vestire

A) v. tr. (pres. vēsto)

1. obleči, oblačiti

2. ekst. obleči, oblačiti (oskrbeti z oblačili):
una sartoria che veste una scelta clientela krojaški salon, ki oblači izbrano klientelo

3. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestire l'abito talare obleči talar, postati duhovnik
vestire la toga postati sodnik, odvetnik

4. lepo stati; pristajati, prilegati se (obleka):
il cappotto ti veste perfettamente plašč ti odlično pristaja

5. pren. prevleči

6. pren. pokriti, obleči, odeti:
la primavera ha vestito di verde la campagna pomlad je pokrajino odela v zeleno

7. pren. okrasiti

B) v. intr. preobleči, oblačiti se; nositi obleke:
vestire alla moda oblačiti se po modi
vestire di blu, di grigio oblačiti se v modro, v sivo
saper vestire okusno se oblačiti
sapere di che panni veste qcn. vedeti, kako se kdo oblači; pren. videti komu pod kožo

C) ➞ vestirsi v. rifl. (pres. mi vēsto)

1. obleči, oblačiti se (tudi ekst.):
vestirsi per un ballo obleči se za na ples
vestirsi dal miglior sarto della città oblačiti se pri najboljšem krojaču v mestu

2. obleči uradno oblačilo, uniformo:
vestirsi della divisa obleči uniformo, iti v vojsko
vestirsi della toga obleči sodniško, odvetniško togo, postati sodnik, odvetnik

3. pren. pokriti se, odeti se:
la campagna si veste di verde polje zeleni, se odeva v zeleno

Č) m

1. obleke; garderoba

2. oblačenje (način)