Franja

twinkle [twiŋkl]

1. samostalnik
svetlikanje, bleščanje, migljanje, migotanje, utripanje, mežikanje; iskrenje; trzaj, tren (očesa); kratek, hiter premik
figurativno hip, trenutek

in a twinkle, in the twinkle of an eye v hipu, kot bi trenil (z očesom)
a humorous twinkle šegavo mežikanje

2. neprehodni glagol
migljati, migotati, utripati, mežikati, žmeriti; treniti (z očesom); hitro se premikati sem in tja; iskriti se, svetlikati se, bleščati se, zasvetiti se
prehodni glagol
oddajati (svetlobo) s svetlikanjem (iskrenjem); mežikati (z očmi)

to twinkle at a joke pomežikniti ob dovtipu
stars are twinkling in the sky zvezde utripajo na nebu

vibrō -āre -āvī -ātum (indoev. baza *u̯ei̯b- viti, sor. z *u̯ei̯p-; prim. skr. vēpatē, vēpati (on) se trese, trepeče, lit. vyĩbur-iu, vyĩbur-ti, vyĩbur-oju, vyĩbur-oti mahati, udarjati (s čim), stvnem. wipf zagon, zamah, koleb, wipfil = nem. Wipfel vrh drevesa, krošnje, stvnem. weibon kolebati, zibati se, biti nemiren, nem. wippen)

I. trans.

1. spraviti (spravljati) v (tresoče) gibanje, (za)tresti, vreči (metati), mahniti (mahati), (za)vihteti, zaviti (zavijati), (za)sukati, obrniti (obračati), zamahniti (zamahovati), (zavibrirati ipd.: Sen. tr., Cl. idr., hastam, hastas ante pugnas Ci., tela Cu., vibrantes dextris tela L., vibrata fulmina iactat O., sustinentium humeris vibratus T. „kvišku zamahnjen“ = vzdignjen; occ. zavihteti in zagnati (zaganjati), (za)degati, vreči (metati), (za)lučati, (za)vihteti: iaculum vibrare, spicula per auras vibrata O., hastam manu vibrare Cu., vibratus ab aethere fulgor cum sonitu venit V., huic fulmina vibrat Iuppiter Cl.; med.: iaculum (neka kača) ex arborum ramis vibrari Plin. da se zaganja z vej; pren.: truces vibrare iambos Cat. metati, lučati, spuščati, tela mortem vibrantia Amm. s smrtjo grozeče (preteče), smrtonosne.

2. metaf.
a) „povzročiti (povzročati) majanje, tresenje, nihanje, guganje ipd.“ = (za)gibati, zagnati (zaganjati) kaj, da se trese, (z)drmati, (za)majati, razmajati, (s)tresti, stres(a)ti, pretres(a)ti, (za)nihati, (za)gugati, (za)zibati ipd.: linguas vibrans draco Val. Fl., vibratā linguā C. s tresočim se jezikom, serpens squalidum crista caput vibrans Sen. tr., vibrari pallentia membra O., viscera vibrantur T., tremor vibrat ossa Cl., vibrabant flamina vestes O. so povzročili, da je obleka plahutala, so se igrali z obleko, vibrare urbem Amm. (o potresu); med. vibrari tresti se: vibrari membra videres O.
b) dati (dajati) čemu svetleti, povzročiti (narediti, storiti), da kaj sveti (se svetlika, se blešči, se lesketa, svetli) ipd.: vibrata flammis aequora Val. Fl. oddajajoče tresočo se (migljajočo, migetajočo) svetlobo, bleščeče se, lux oculorum vibrata Amm. iskreča se, tremulos umeris gaudent vibrare colores Cl. omogočiti barvam, da so svetle = da se … barve svetijo.
c) (s)kodrati, nakodrati: crines vibrati V., capillus vibratus Plin., calamistris vibrare caesariem Arn. —

II. intr.

1. (s)tresti se, trzniti (trzati), utripniti (utripati), (za)drhteti, (za)drncati, (po)migati, (po)migljati, (za)migotati, (za)kolebati, (za)vibrirati, (za)nihati, (za)gugati se: tres vibrant linguae O. se sukljajo, migljajo, migotajo, linguā vibrante Lucr. (o kači), supercilio vidi vibrante loquentes O., nervi vibrantes Sen. ph., clipeum … vibranti medium cuspis transverberat ictu V. (ker se kopjišče še trese zaradi sunka), vibravit lancea Sil., terrae motus non simplici modo quatitur, sed tremit vibratque Plin.

2. metaf.
a) migljati, bleščati se, bliščati (se), lesketati se, svetleti, svetiti se, svetlikati se, iskriti se, bliskati se, poblis(k)niti (pobliskovati, pobliskavati), (vz)plamteti, utripniti (utripati), (po)migljati, plamikati, jezljati, (za)plapolati, švigniti (švigati) ipd.: tela … lato vibrantia fero O., gladio vibranti V., ensis vibrat Val. Fl., vibrantia signa Fl., vibrabat ab ore ignis Sil., vibrant incendia Sil., ignibus Ide vibrat Val. Fl., ardor vibravit in undis Cl., mare, qua a sole collucet, vibrat Ci., fundit (sc. sapphirus) autem aspectu leniter blandum neque in oculos, ut carbunculi, vibrantem Plin.; pren. (o govoru): cuius (sc. Demosthenis) non tam vibrarent fulmina, nisi … Ci., oratio incitata et vibrans Ci. krepek, jedrnat, vznesen; tako tudi sententiae vibrantes Petr. ali breves vibrantesque sententiae Q.; od tod adj. pt. pf. v komp.: iambus flammis fulminis vibratior Aus. krepkejši.
b) (o glasu) glasiti se, doneti, zveneti, razlegati se, odmevati: sonat vox et vibrat in auribus meis Sen. ph., sonus lusciniae vibrans Plin., querela adhuc vibrante Val. Max.

играть igrati (se); zabavati se; (pren.) hitro se premikati, tekati; peniti se; premetavati se (riba); svetlikati se, prelivati se;
и. в карты kvartati;
вино играет vino se peni;
ветер играет листьями veter se poigrava z listjem;
он играет на моих нервах gre mi na živce;
драгоценные камни играют dragi kamni se leskečejo;
и. на скрипке igrati na violino;
и. глазами pomigovati, koketirati;
и. словами

1. delati dovtipe;

2. metati pesek v oči;
и. в загадки ne povedati vsega do konca; namigovati;
и. в молчанку molčati, ne odgovarjati;
и. на руку кому iti komu na roko;
кровь играет kri vre

маячить svetlikati se (v dalji); (lj.) životariti
маячить по свету po svetu se klatiti

мелькать, мелькнуть (za)migljati, (za)brleti, (za)svetlikati se; mimo švigati, švigniti, naglo prestopati;
молния мелькает bliska se;
у меня мелькнула мысль posvetilo se mi je, prišlo mi je na misel

мерцать migljati, migotati, svetlikati se

поблёскивать svetlikati se, bleščati se

durchleuchten¹ svetlikati se skozi

entrelucir [-zc-] svetlikati se skozi

per-lūceō (in pel-lūceō) -ēre -lūxī

1. presevati (prosevati) iz(za) česa, (za)blesteti iz česa, (za)svetiti se skozi kaj, iz česa, (za)svetlikati se skozi kaj, iz česa: lux perlucens L., perlucentes in pectore fibrae O., saxum a vado perlucens Plin.; pren. presevati (prosevati) = biti viden: illud ipsum quod honestum decorumque dicimus … quasi perlucet ex iis quas commemoravi virtutibus Ci., aut commendatione morum, qui nescio quomodo ex voce etiam atque actione perlucent, aut orationis suavitate constat (sc. conciliatio) Q.

2. biti preseven (proseven, prosojen, prozoren): is pellucet quasi lanterna Punica Pl., amethysti perlucent omnes violaceo colore Plin., quid enim habent speculo simile nubes? Cum illa non perluceant, hae transmittant lucem Sen. ph., quia in nube est aliquid vitro simile quod potest perlucere, est aliquid et aquae Sen. ph.; pt. pr. perlūcēns -entis prozoren, prosojen, preseven: aether Ci., amictus, alae O.; pren.: oratio Ci.

phosphoresce [fɔsfərés] neprehodni glagol
fosforescirati, svetlikati se v mraku

trāns-lūceō (trā-lūceō) -ēre (trāns in lūcēre)

1. sijati, posijati, prisijati tja (čez, preko): speculo in speculum translucet imago Lucr., per raritatem eorum (sc. pontium) translucentibus fluviis Plin.

2. presevati, prosevati, svetlikati se (svetiti (se)) iz česa, svetlikati se (svetiti (se)) skozi kaj, biti prosojen, biti prozoren: in liquidis translucet (sc. puer) aquis O., cortex … nullo loco transluceat Col., selenites ex candido translucet melleo fulgore Plin.

просвечиваться, просветиться (za)svetlikati se skozi kaj

lesketa|ti se (-m se) glitzern; svilnato: schimmern; zvezde ipd.: blinken, scheinen; prelivajoče: schillern; (svetlikati se) funkeln

leuchten svetiti, hell leuchten žareti, bleščati se Lebewesen: svetlikati se

posvetlíkati se (-am se) perf. ➞ svetlikati se risplendere