Franja

assegnamento m

1. podelitev, dodelitev:
l'assegnamento dei premi ai vincitori podelitev nagrad zmagovalcem

2. nakazilo; denar (nakazana vsota):
viveva d'un assegnamento lasciatogli dallo zio preživljal se je z denarjem, ki mu ga je zapustil stric

3. zaupanje:
fare assegnamento su qcn. zanesti se na koga

atta¹ -ae, m ljubkovalno = (ljubi) oče, očka, atek (prim. gr. ἄττα očka); tako so sprva ogovarjali rim. otroci svojega očeta, pozneje tudi mlajši možje starejše (kakor pri nas z besedami oče, očka, stric): P. F.

Attalus -ī, m (Ἄτταλος) Atal,

1. Makedonci
a) vojskovodja kralja Filipa II., stric Kleopatre, ki je bila Filipova žena in mačeha Aleksandra Vel., kateremu je bil Atal sovražnik in zato l.336 umorjen na njegovo povelje: Cu., Iust.
b) vodja mak. falang v času Aleksandra Vel.: Cu.
c) vojskovodja Aleksandra Vel.; bil je obtožen, da se je udeležil Filotove zarote, in nato oproščen obtožbe: Iust.

2. pergamski kralji
a) Att. I. Atal I. (l.241 do 197), zaveznik Rimljanov zoper Antioha III., ustanovitelj pergamske knjižnice: Varr., L.
b) Att. II. Philadelphus (Φιλάδελφος Bratoljub) Atal II. Filadelfus, mlajši sin Atala I.; po smrti brata Evmena je od l.159 do l.138 vladal kot varuh bebastega Atala III.: Ci., L., Plin.
c) Att. III. Philometor (Φιλομήτωρ Materoljub) Atal III. Filometor, čeprav bebast, je baje izumil umetnost pretkavanja oblačil z zlatom, bil je zelo bogat in željan blišča; ko je l.133 umrl, je v oporoki zapustil svoje kraljestvo in bogastvo Rimljanom: Ci., L. epit., H. idr. — Od tod adj. Attalicus 3 (Ἀτταλικός) Atalov, atalski: agri Ci. na Heronezu, urbes H. pergamska, reges Vitr. pergamski, vestis Plin., vestes Pr. ali aulaea Pr., Sil. ali torus, tori Pr. ali peripetasmata Ci. = subst. Attalica -ōrum, n Plin. atalska oblačila, pretkana z zlatom, oz. take blazine, preproge; hereditas Varr. fr., condiciones H. atalske (= najsijajnejše) ponudbe = Atalovo bogastvo, divitiae Tert.; Attalis -idis, f (Ἀτταλίς, sc. φυλή) Atalska soseska v Atenah, ki se je tako imenovala na čast Atalu II.: L.

3. gr. stoik, učitelj Seneke ml.: Sen. rh.

avunculus, st.lat. avonculus, -ī, m (avus) ujec (= materin brat, patruus pa je stric = očetov brat): avunculus illiud adulescentis Ci., inscio avunculo L., avunculus est matris frater, cuius nomen ab avo venit Isid.; avunculus magnus Ci., Icti. = aviae frater, stari ujec, tudi samo avunculus: avunculum Augustum ferens T., ei (Germanico)... avunculus Augustus... erat T., is (Domitius) aviam Octaviam et per eam Augustum avunculum praeferebat T.; avunculus maior Icti. = proavunculus ali proaviae frater, prababičin brat, predujec, pa tudi = avunculus magnus Vell., Suet.; avunculus maximus Icti. = abaviae frater, praprababičin brat, prapredujec; pren. ujec = materin svak (= materine sestre mož): Sen. ph.

Fannius 3 Fánij(ev), ime rimskega plebejskega rodu. Poseb.

1. C. Fanius Gaj Fanij, tr. pl. l. 187 je bil za obsodbo L. Scipiona Azijskega: L.

2. C. Fann. Strabo Gaj Fanij Strabon, sin prejšnjega, je l. 161 predlagal zakon (lex Fannia) zoper potratnost: Gell., Macr.

3. C. Fann., sin prejšnjega, tr. pl. l. 142, konzul l. 122, govornik, nasprotnik G. Grakha.: Ci., Vell.

4. M. Fann. Mark F., eden izmed sodnikov v pravdi Seksta Roscija Amer.: Ci.

5. C. Fann., tr. pl. l. 58, Cezarjev nasprotnik: Ci.

6. nekega Fanija omenja kot nasprotnika svojih satir H.

7. C. Fann., ime dveh zgodovinopiscev; starejši je živel za časa Scipiona mlajšega (Emilijana): Ci., mlajši za časa Plinija: Plin. iun.; istoimenski stric prvega je bil govornik: Ci.

8. Fannia Fanija, Trazejeva in Arijina hči: Plin. iun. — Od tod adj. Fannianus 3 Fanijev, fanijevski: Ci. ep., Plin.

izposlováti (-újem) perf. procurare, ottenere:
stric mu je izposloval službo v banki lo zio gli procurò un posto in banca

Micipsa -ae, m Mikípsa (Micípsa), Masinisov sin, numidijski kralj, Adherbalov in Hiempsalov oče, stric Jugurte: S., Fl.; pesn. pl. apel. = Numidijci, Afričani: Iuv.

mŕzel (-zla -o) adj.

1. freddo; gelido; knjiž. frigido, algido;
mrzel dan giornata fredda
ledeno mrzla voda acqua gelida
mrzel veter vento freddo
mrzla prha doccia fredda
postreči z mrzlimi jedmi servire piatti freddi

2. (ki je nenaklonjen, odklonilen) freddo, ostile:
mrzel sprejem accoglienza fredda

3. (čustveno hladen) freddo:
mrzla logika fredda logica

4. (neprijeten, tesnoben) angoscioso, penoso:
mrzel strah paura angosciosa
mrzla slutnja angoscioso presentimento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti mrzle krvi essere insensibile, avere il sangue freddo
samo poskusi me udariti, pa boš mrzel prova a toccarmi e t'ammazzo
biti mrzel na otip essere freddo al tatto
meteor. mrzla fronta fronte freddo
lov. mrzla sled traccia fredda
nareč. mrzla žlahta lontana parentela
med. mrzli obkladek impacco freddo
mrzli stric cugino materno, paterno
meteor. mrzli val ondata di aria fredda

nonnus -ī, m (otroška beseda = pestun, prim. nonna = pestunja, dojilja; prim. skr. nanā́ mati, mam(i)ca, gr. νέννος, νάννος ujec, stric, νέννα, νάννη teta, ujna) prvotno pestún, varuh, negovalec otroka; potem menih, redovnik: Hier., Arn.

Numitōrius 3 Numitórij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znani so:

1. P. Numitorius Publij Numitorij, stric Virginije, ki jo je preganjal Apij Klavdij; tr. pl. l. 449: L.

2. P. Numitorius Pullus Publij Numitorij Pul iz Fregel je l. 125 izdajsko predal svoje mesto Rimljanom: Ci.; njegova hči Numitoria Numitorija je bila mati triumvira Antonija: Ci.

3. C. Numitorius Gaj Numitorij, Ciceronova priča v pravdi zoper Vera (Verres): Ci.

óni (-a -o) pron.; adj.

1. quello, quella:
tega človeka poznam osebno, tistega po videzu, onega pa sploh ne quest'uomo lo conosco di persona, codesto di vista, quello non lo conosco affatto

2. (izraža odmaknjenost v preteklosti) altro:
oni dan je prišel stric iz Amerike l'altro giorno è arrivato lo zio dall'America

3. (v samost. rabi) quello lì, quella lì; il coso:
ves večer je silil vame oni, kako mu je že ime tutta la sera m'ha importunato il coso, com'è che si chiama

4. pren. ta ali oni, ona (izraža poljubnost) questo (-a) o quello (-a):
pojav nastopa v tej ali oni obliki il fenomeno si manifesta in questa o quella forma

5. (tisti, tista, tisto) quello, quella:
v onih časih se je živelo bolj zdravo a quei tempi si viveva in modo più sano
oni svet l'altro mondo, l'aldilà
evf. spraviti koga na oni svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.

pȁdati -ām
1. padati: kamen pada ako ga pustiš iz ruku; kiša, snijeg, barometar, cesta pada; vrijednost novca, valuta pada; lišće pada s drveća; Uskrs pada ove godine na prvu nedjelju u aprilu, u travnju; rijetko i cijene padaju
2. odpadati: tu ne pada mnogo
3. padati na um prihajati na misel; teško mi pada težko mi je; pada mi rodak sorodnika sva; pada mi stric stric mi je

pater -tris, m (indoev. *pətēr, gl. lat. papa; prim. skr. pitár- (nom. pitá-) = gr. πατήρ = got. fadar = stvnem. fater = nem. Vater, osk. patír = pater, umbr. patre = patrī; prim. še lat. patruus = gr. πάτριος = skr. pítr̥vya- stric, stvnem. fetiro, fatirro, fatureo stric; prim. tudi lat. Iuppiter iz *di̯eu pətēr, skr. dyā́uṣpitá, umbr. Iupater)

1. oče: Pl., Ter., L. idr., exheredare pater filium cogitabat Ci.; o živalih: O., Col., Petr. idr., est in equis patrum virtus H.; pren. začetnik, stvarnik: Lucr., Oceanus p. rerum V. (po Talesovem mnenju je voda počelo vseh stvari), cenae H. gostitelj; kot častno ime: pater patriae Ci. idr. oče (= tako rekoč drugi ustanovitelj) domovine.

2. metaf.
a) = krušni oče, očim, rednik, hranitelj: Ter. (Adelph. 452).
b) = tast: T. (Ann. 1, 59).

3. pesn. meton.
a) očetovska ljubezen: Cl., rex patrem vicit O.
b) očetova podobnost (podoba), podobnost z očetom: Cl.

4. pl. patres = roditelji, starši, predniki: coissent, sed vetuere patres O.; fortia facta patrum V., aetas patrum nostrorum Ci., patrum nostrorum memoriā C., Ci.

5. oče kot častni naslov: Kom. idr., PATER subscribitur statuis H., p. Aeneas V., non nosti, quid p. Chrysippus dicat H.; pogosto o bogovih: Naev., Enn., H. idr., Lenaeus p. V. = Bacchus, Gradivus p. V. = Mars, Lemnius p. V. = Vulcanus, Tiberinus p. L. bog Tibere, Tiberin, Iuppiter Ci. idr., Diēs-piter Pl., H., L.; od tod pater familiās (familiae) C., Ci. hišni oče, gospodar, v pl. patres familiās Ci., familiae C., familiarum Suet.; pater senatūs T. (častni naslov cesarjev); patres Ci., L. starešine (senatorji), starešinstvo (senat), „mestni očetje“, v popolni obliki patres conscripti (tudi sg. pater conscriptus in samo conscriptus; gl. cōnscrībō), pri L., T., Ci., Ci. ep. patres tudi = patricii (v naspr. s plebei, plebes), npr.: patrum numerum explevit (je popolnil senat) … id profuit ad iungendos patribus plebis animos L. (2, 1); pater patratus L. „z(a)vezni oče“, „z(a)vezni svečenik“, načelnik fecialov, ki je sklepal z(a)veze (prim. patrō); pater o nekem starcu: V. (Aen. 5, 521 in 533); pater esuritionum Cat. glavar stradačev (o nekem revežu).

Opomba: Pri pesnikih je končnica -ter v cezuri včasih dolga.

patruēlis -e (patruus)

1. od očetovega brata (strica) izvirajoč (izhajajoč), stričev (naspr. mātruelis): frater p. Ci. ali samo patruelis Suet. bratranec, stričnik, nulla patruelis (sc. soror) Pers. sestrična, bratranka; metaf. frater patruelis Ci. (Cael. 60) sin očetove sestre, bratranec.

2. bratrančev, bratranski, skupen: origo O. izvor od očetovega brata, dona (= Achillis arma) O. (tako pravi Ajant, ker sta bila njegov in Ahilov oče brata), regna O. = kralja Danaja, ki je bil Ajgiptov brat in torej stric mladih zetov.

que¹ [kə] pronom (4. sklon) katerega, katero, katere; ki ga, ki jo, ki jih; kar

la robe que je me suis fait faire obleka, ki sem si jo dala delati
les livres qu'il dit avoir lus knjige, za katere pravi, da jih je bral
écoute ce que je te dis poslušaj, kar ti rečem
le livre que voici tale knjiga
la personne prudente qu'esf mon oncle ... previden, kot je moj stric ...

Sam

stric Sam (= ZDA) Uncle Sam

silver¹ [sílvə]

1. samostalnik
srebro; srebrni denar; srebrni jedilni pribor, srebrna posoda; srebrn sijaj (barva)
fotografija srebrni nitrat

German silver, nickel silver zlitina nikla za jedilni pribor, nepravo srebro
loose silver posamezni srebrni kovanci, srebrn drobiž
he gave me two pounds in silver dal mi je dva funta v srebrnem denarju
her uncle gave her most of his silver stric ji je dal večino svoje srebrnine

2. pridevnik
srebrn, srebrnkast; (glas) zvonek
figurativno srebrn (25-letni jubilej; plasiran na drugem mestu)

silver alloy srebrna zlitina
the silver age srebrna doba; doba rimske književnosti po Avgustu
silver basis ekonomija srebrna valuta
silver ore srebrna ruda
silver studded s srebrom okovan ali obšit
a silver tone srebrn, zvonek glas
silver standard srebrna vrednota
Silver State vzdevek za državo Nevado ali Colorado v ZDA
a silver-tongue pogovorno oseba, ki zna dobro govoriti
to have a silver tongue biti dober, vešč govornik
to be born with a silver spoon in one's mouth figurativno biti rojen pod srečno zvezdo
every cloud has its silver lining figurativno vsaka nesreča ima nekaj tolažilnega, ni nesreče brez sreče

srebrnína silverware; silver plate

čiščenje srebrníne silver polishing service
stric ji je dal večino srebrníne her uncle gave her most of his silver

stàr (stára -o)

A) adj.

1. vecchio; anziano:
star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
koliko si star? quanti anni hai?
midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

2. vecchio, stantio:
star kruh pane stantio

3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
stari sir formaggio stravecchio
staro vino vino invecchiato

4. vecchio, antico:
stari običaji vecchie usanze
razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
stari Rim Roma antica
stara Avstrija la vecchia Austria

5. vecchio, straccio:
star avtomobil una vecchia auto
star papir carta straccia
staro železo ferri vecchi

6. pren. vecchio, provetto:
star voznik vecchio autista
star član društva vecchio socio
star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

7. vecchio, originario:
stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

8. vecchio, annoso:
stari problemi questioni annose

9. (zastarel) antiquato, arretrato:
imeti stare nazore avere idee antiquate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
stari mesec, stara luna luna vecchia
stari oče, stara mati nonno, nonna
stari starši nonni
ostati stara devica rimanere nubile, zitella
vrniti se v staro domovino tornare in patria
biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
to je stara pesem è sempre la solita solfa
pren. stara sablja vecchio commilitone
pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
stari zemeljski vek paleozoico
lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
stara cerkvena slovanščina paleoslavo
rel. stara zaveza Antico Testamento
hist. stari vek evo antico
hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
star kot zemlja vecchio come il cucco
pejor. star pedantnež parruccone
star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
stari stric prozio
hist. stari Rimljan quirite
stari ženskar scapolo inveterato
stara coprnica megera
stara kripa trabiccolo
stara lokomotiva caffettiera
stara pokora (vecchio) bacucco
stara šara rigatteria, bric-à-brac
pren. stara škatla scarpa vecchia
lingv. stara tržaščina tergestino
stara turščina osmanli
PREGOVORI:
če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

B) stári (-a -o) m, f, n
stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
ostati pri starem rimanere immutato, come prima

strici in tete iz ozadja frazem
zlasti v političnem kontekstu (o skrivnem vplivu na koga) približek prevedka ▸ háttéremberek [a háttérbe húzódva valakit befolyásoló emberek]
Farsa z iskanjem finančnega ministra priča, da v novo vlado očitno ne verjamejo več niti njeni strici in tete iz ozadja. ▸ A pénzügyminiszter-keresés körül kialakult komédia arról tanúskodik, hogy az új kormányban már annak háttéremberei sem hisznek.
Sopomenke: stric iz ozadja, teta iz ozadja