Franja

profondere^*

A) v. tr. (pres. profondo) stresti, stresati, zasipati; razsipati:
profondere lodi zasipati (koga) s pohvalami
profondere sostanze razsipati premoženje

B) ➞ profondersi v. rifl. (pres. mi profondo) razmetavati se (s, z); cediti se (od):
si profuse in ringraziamenti ni se nehal zahvaljevati

quassō (stlat. cassō) -āre -āvī -ātum (frequ. iz quatere)

I. trans.

1.
a) močno (s)tresti, pretres(a)ti, stres(a)ti, (za)majati s čim kaj, (za)kolebati s čim, (za)vihteti, (za)mahniti (mahati), mektáti, páhati s čim: Petr., Sen. tr., equus iubam quassat Enn. ap. Macr., lampada V., hastam O., V., caput Pl., V., Sil., Val. Fl., suam qui undantem chlamydem quassando facit Pl., me … frequens tussis quassavit Cat.
b) de(va)ti, vreči (metati): ramum madentem … super utraque tempora V., nec nostrum cum cane quassat ebur Mart. = ne kockam.

2. razbi(ja)ti, (raz)drobiti, (raz)tolči, razdeti (razdejati, razdevati), (raz)treskati, raztrupati, razškrebati, (p)oškodovati: Plin., Petr., Sil., Ap. idr., domus quassata O., iam quassatis circumiacentibus tectis Plin. iun., vasis quassatis diffluit humor Lucr., naves quassatae L. razpokane, prebite; tako tudi quassata ventis classis V., alvei navium quassati erant L., quassata muri reficere L. prebite dele = luknje, predore, vrzeli.

3. metaf.
a) (o)slabiti, hudo napasti, razvétrati, razmektati: Suet., quassata res publica Ci., ingenia vitia quassant Sil., aegrum corporis quassari etiam levibus solet offensis Amm., tempora quassatus Sil. vrtoglav, opit; prim.: multo tempora quassa mero O. opij se z obilico vina.
b) kak kraj vznemirjati, hudo stiskati, hudo (močno) pritiskati na kak kraj: quassata Placentia bello Sil., in quassatā bellis (od bojev v okolici) urbe Sil. —

II. intr. tresti se, majati se, zibati se: quassat caput Pl., quassanti capite (matast, potoglav) incendit Pl., quassante capite Caecil. ap. Serv., capitibus quassantibus (po nekaterih izdajah cassantibus) Pl., siliquā quassante V. škrebljati, klopotati.

quatiō -ere (-quassī) -quassum (morda iz *squ̯ət- in sor. z lit. kutéti stres(a)ti, stvnem. scutten = nem. schütteln)

1. potres(a)ti, pretres(a)ti, (o)majati s čim, kaj, (za)kolebati s čim, (za)mahniti (mahati), (za)vihteti, mektati: alas V., pennas O., H., iubas Petr., comas O., caput L., O., telum immane manu quatiens V., scuta T., hastam Petr., scutum hastā L., ensem, aegida Sil., pila et gladios Amm., securim V., manibus catenas Plin. iun., lora Petr., verbera (pesn. = flagella) V., quercum huc illuc O., aquas (o vetru) O., nubem manu V., Olympum curru H., montem terrae motibus O., horror membra quatit V., anhelitus artūs et ora quatit V., pectora quatit gemitu Val. Fl., labra (sc. irati) quatiuntur Sen. ph. se tresejo, risu populum quatit H. pripravi k smehu, ki jih stresa.

2. udariti (udarjati), (raz)tolči, (raz)biti, razbi(ja)ti, raztrupa(va)ti, raztreska(va)ti, razmekta(va)ti, (za)gnati (zaganjati), pognati (poganjati), (s)poditi: Ter., Plin. iun., Sil., Aur. idr., pede terram ali ter terram pede humum H., campos V., quatit ungula campum V. peketa preko poljane, parcius quatiunt fenestras iactibus iuvenes H. trkajo na okna, lučaje kamenčke, cymbala V., moenia ariete ali muros arietibus L., Neptunus quatit muros V., tonitru quatiuntur caerula caeli Lucr., sontes Tisiphone quatit flagello V. odganja, Bootes … prae se quatit Arctum Ci. poet., (sc. cursu) quatere equum V., Sil. dreviti, gnati; poseb. pt. pf. quassus 3: naves L. ali rates quassae H. razpokane, prebite, membra L. ali dolia Plin. razbita (razbiti), muri L. ali tibiae Q. počeni, aula Pl. ali vas Sen. ph. razbit(a), faces O. razcepljene borovke, myrrha O. zmleta, cinnama O. kosi cimetove skorje, nux H. kos orehove luščine; pesn. metaf.: tempora quassa mero O. omegljeni, omamljeni.

3. metaf.
a) stres(a)ti, pretres(a)ti, (v) živo ganiti, v živo zade(va)ti, vzburiti (vzburjati), razburiti (razburjati), vznemiriti (vznemirjati), mučiti: Sen. tr., Sil., Gell. idr., movere et quatere, quidquid usquam aegrum foret, adgrediuntur T. zganiti in zdramiti, kar koli … , est in animis … quiddam, quod aegritudine … quatiatur Ci., non vultus tyranni mente quatit solidā virum iustum H., mentem quatit incola Pythiis H., quatiunt oracula Colchos Val. Fl., quatiebatur segne ingenium T. zbujal (zdramljal) se je.
b) nadlegovati, prijeti koga: oppida bello V., Menapios T. omaja(va)ti, spodkopa(va)ti, uničiti (uničevati), upropastiti: cum altissima quaterentur, hic inconcussus stetit Plin. iun. — Od tod adj. pt. pf. quassus 3

1. (o glasu) slab, ubit: Q., voce quassā Cu.

2. poražen, ugonobljen, razvetran: quasso imperio Sil., quassa fides imperii Sen. tr., domus Sen. tr., anima quassa malis Sen. tr. potrta.

rattle up prehodni glagol
stresti, prebuditi koga; spraviti (koga) v dobro voljo; spoditi, izgnati, pregnati (divjačino)
navtika hitro dvigniti sidro

re-cutiō -ere -cussī -cussum (re in quatere)

1. nazaj udariti (udarjati), (nazaj) odbi(ja)ti, odgnati (odganjati), (od)poditi, odvrniti (odvračati): aequor penitus Val. Fl., iugum Christi, horrorem Aug., recussa nox Sid.

2. (pre)tresti, pretres(a)ti, stres(a)ti, potresti (potresati), (z)drmati, (z)buditi (zbujati): uteroque recusso insonuere cavernae V., somno recussus Ap.

remuer [rəmüe] verbe transitif premikati, premakniti; gibati; premestiti (pohištvo); premešati, tresti, stresti, pretresati; prekopati; premetati; razburiti, ganiti; ventilirati (vprašanje); verbe intransitif premikati se, premakniti se; ganiti se; majati se; povzročati nemir

se remuer premakniti se; potruditi se (en faveur de quelqu'un za koga)
remuer l'âme, son auditoire ganiti dušo, svoje poslušalce
remuer le blé prevejati žito
remuer la bile (u)jeziti
remuer ciel et terre napeti vse sile, uporabiti vsa sredstva
remuer le champ prekopati njivo
remuer les oreilles migati z ušesi
remuer la queue mahati z repom
remuer de vieux souvenirs obujati stare spomine
remuer l'ordure, la boue govoriti, ukvarjati se s škandali
remuer l'or à la pelle, de l'argent, des millions biti zelo bogat, delati velike kupčije
(figuré) ton nez remue! lažeš!
cet enfant remue continuellement ta otrok ni nikoli pri miru
ne (pouvoir) remuer ni pied ni patte ne se (moči) ganiti
remuer la salade premešati solato
il s'est beaucoup remué pour cette affaire dal si je mnogo truda s to zadevo

revolver [-ue-, pp revuelto] znova obrniti, obračati, sem in tja premikati, stresti; prekopati; (s)kaliti (vodo); v nered spraviti; razburiti, (na)ščuvati, podpihovati; preriti, prebrskati, prelistati; spreti; zamotati, zaviti; vejati (žito); premisliti; (pre)mešati

revolver bien dobro premešati
revolver cielo y tierra vse moči zbrati
revolver los papeles brskati po papirjih
revolver la pasta testo gnesti
revolver con el molinillo žvrkljati, raztepati
revolver en la mente, revolver entre sí tuhtati (pri sebi)
eso revuelve el estómago človeku se obrača želodec ob tem
revolverse premikati se sem in tja, ganiti se
revolverse contra el enemigo spet navaliti na sovražnika
no puede uno revolverse aquí človek se še ganiti ne more tu

rintonare

A) v. intr. (pres. rintōno) bobneti

B) v. tr.

1. oglušiti

2. stresti, stresati

rintronare

A) v. intr. (pres. rintrōno) bobneti

B) v. tr.

1. oglušiti

2. stresti, stresati

rütteln tresti, stresti, stresati; (durchrütteln) pretresti (an kaj); Technik stresati, potresati; Tierkunde Turmfalk: lebdeti; rütteln an figurativ spodkopavati; daran ist nicht zu rütteln to se ne da omajati; gerüttelt voll zvrhan

sballottare v. tr. (pres. sballōtto) premetavati; stresti, stresati

schütteln tresti, stresati; pretresti, pretresati; vibrirati; von: stresti, Obst: otresti, otresati; Mähne: otresati z; Technik stresati; figurativ pretresati; die Hand schütteln stisniti roko (komu), rokovati se z; den Kopf schütteln majati z glavo; aus dem Ärmel/Handgelenk schütteln stresti iz rokava; jemanden aus dem Anzug schütteln pošteno ošteti

scrollare

A) v. tr. (pres. scrōllo) stresti, stresati:
scrollare un ramo stresati vejo
scrollare il capo odkimavati
scrollare le spalle skomigniti, zmigovati z rameni

B) ➞ scrollarsi v. rifl. (pres. mi scrōllo)

1. stresti, stresati se:
scrollarsi di dosso qcs. otresti se česa

2. pren. otresti se pobitosti, zbrati se, zdramiti se

scuōtere^*

A) v. tr. (pres. scuōto)

1. stresti:
il vento scuote gli alberi veter stresa drevesa
scuotere il dito zmigniti s prstom; žugati s prstom
scuotere la testa zmigniti z glavo; odkimati
scuotere le spalle skomigniti z rameni

2. ekst. otresti, otresati se:
scuotere il giogo otresti se jarma

3. pren. vzburiti, vzburjati; presuniti, ganiti

B) ➞ scuōtersi v. rifl. (pres. mi scuōto)

1. stresti se:
scuotersi dal sonno zbuditi se iznenada; pren. zdramiti se

2. pren. zdrzniti se; vznemiriti se; biti presunjen, ganjen

scuturá scútur

I. vt./vr. stresati (se), stresti (se), otresati (se), otresti (se)

II. vt./vr. stepati, stepsti

shog [šɔg] samostalnik
dial

1. samostalnik
pretres, sunek

2. prehodni glagol
suniti, stresti

sollicitō -āre -āvī -ātum (sollicitus)

1. močno (silno) premakniti (premikati), (za)gibati, vzbuditi (vzbujati), stres(a)ti, pretres(a)ti, potres(a)ti, (za)majati, omajati, razmajati (razmajavati, razmajevati), razri(va)ti, stres(a)ti, potres(a)ti, pretres(a)ti (večinoma le pesn.): (sc. mundum) sollicitare suis … ex sedibus Lucr., corpora sollicitata trepidant Lucr., sollicitare Manes totumque orbem O., stamina docto pollice O. ubirati strune, sollicitant alii remis freta V., rudibus remis sollicitavit aquas Cl., sollicitanda tellus V. ali ferro sollicitare humum Tib. (raz)orati, nequiquam spicula dextra sollicitat V., ne salebris sollicitentur apes Col.; v obscenem pomenu: inguina Petr., Mart., mentulam Mart. Klas. le

2. metaf.
a) (z)ganiti, sprožiti (sprožati) delovanje (dejavnost, aktivnost), narediti (delati) koga dejavnega (aktivnega), spraviti (spravljati) koga v dejavnost, aktivirati: myropolas omnes Pl. kupujoč nadlegovati vse dišavarje, kupovaje tiščati v vse dišavarje, arcu sollicitare feras O. goniti, poditi, loviti, pojati.
b) bolezensko oz. kako bolezen pretres(a)ti, (raz)dražiti, sprožiti (sprožati), vzbuditi (vzbujati), (vz)dražiti, stimulirati, lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti, (o)slabiti: alvum purgatione Cels., stomachum vomitu Cels., nulla varietate sollicitandus aeger est Cels., mala copia … aegrum sollicitat stomachum H. obtežuje želodec, tišči v želodcu.
c) močno (silno) pretres(a)ti, (o)majati, razmajati (razmajavati, razmajevati), v nered spraviti (spravljati), (z)motiti: sollicitare quietae civitatis statum L., ne pacem sollicitarent L.
d) vznemiriti (vznemirjati) koga, kaj, navda(ja)ti koga z nemirom (skrbjo, žalostjo, bolečino), prizade(va)ti komu skrb (zaskrbljenost, žalost, bolečino, težave ipd.), (u)žalostiti koga, povzročiti (povzročati) komu žalost (skrb), spraviti (spravljati) koga v žalost (skrb), nakopa(va)ti komu žalost (skrb), mučiti, trapiti, težiti, bremeniti, obremenjevati koga, skrbeti koga kaj: si quis dotatam uxorem habet, neminem sollicitat sopor Pl., quid te aliud sollicitat? Ter., libido et ignavia semper animum excruciant et semper sollicitant Ci., multa me sollicitant anguntque Ci., anxitudo semper ipsa se sollicitans Ci., aerumnā sollicitari Ci., haec cura me sollicitat Ci., ea cura quietos (sc. deos) sollicitat V., periculum sollicitabat (sc. mentes) L., me nullo sollicitante metu O., magnum bello sollicitare Iovem O., Helene non pluribus esset sollicitata procis O. mučena, (z)begana, trapljena, cor sollicitant facta nefanda meum Tib.
e) (raz)jeziti, (raz)dražiti (razdraževati), (raz)srditi: Iuppiter sollicitatus prava religione L., sollicitatque feros … hostes Lucan.
f) α) v negativnem pomenu vznemiriti (vznemirjati), razburiti (razburjati), vnesti (vnašati) nemir (razburjenje) kam, med koga, (raz)dražiti, razvne(ma)ti, (za)mikati koga kaj, (na)ščuvati, podščuvati, dvigniti (dvigati), sprožiti (sprožati) upor (vstajo), (za)netiti upor (vstajo) (starejše pobuniti, vzbuniti), (raz)burkati, zvestobo koga omajati, drástiti, vabiti, privabiti (privabljati), (z)mamiti, primamiti (primamljati), zapelj(ev)ati, nagniti (nagibati) koga k čemu, usmeriti (usmerjati) koga kam ali v kaj, nadlegovati: servitia urbana sollicitare S., sollicitatā plebe S., ad sollicitandas civitates, ad sollicitandos Haeduos C., sollicitatus ab Arvernis pecuniā C. podkupljen, pretio (za denar) sperare sollicitari posse animos egentium Ci., ei ad sollicitandos pastores Apulia erat attributa Ci., sollicitati … sunt dulcedine agrariae legis animi plebis L., hos (sc. Hilotas) quoque sollicitare spe libertatis existimabatur N., sollicitare deas O., ingentibus ipsam sollicitare datis O. dražiti k poltenosti (poželenju, nasladi, poltenemu razkošju), sollicitare matronam Sen. rh., forma, quae sollicitat oculos Sen. ph. mika, sollicitant haec toreumata furem Mart. privabljajo; pesn. s stvarnim obj.: donis pudicam sollicitare fidem, legitimam nuptae sollicitare fidem, sollicitare fidem, liminis astricti O. zapeljati, zmamiti, legitimos toros O., iudicium donis O. podkupiti; s prolept. obj.: ubi concubitūs primos (= ubi primum concubitūs) iam nota voluptas sollicitat V. brž ko že znana slast zopet draži k poltenosti (nasladi). Namen s praep.: servum … Fabricius ad venenum Habito dandum spe et pretio sollicitare coepit Ci., servitia ad eum (sc. Lentulum) eripiundum sollicitabant S., sollicitatis ad defectionem animis L., sollicitare ad se aves Plin., legatos Allobrogum tumultus Gallici excitandi causā a P. Lentulo esse sollicitatos Ci.; s finalnim stavkom: dixit se sollicitatum esse, ut regnare vellet Ci. ep. da je bil nujno pozvan, da so ga nujno pozvali, civitates sollicitant, ut in ea libertate … permanere quam Romanorum servitutem perferre mallent C. pozivajo, nagovarjajo, maritum sollicitat precibus, ne spem sibi ponat in arto O. prepričuje, nagovarja, sollicitari se simulans, ne … Amm.; pesn. z inf.: sollicitor nullos esse putare deos O. β) redkeje v pozitivnem pomenu (po)vabiti, privabiti (privabljati), spodbuditi (spodbujati), da(ja)ti komu spodbudo (spodbude) za kaj, prepričati (prepričevati), pregovoriti (pregovarjati), nagniti (nagibati), pozvati (pozivati), (za)mikati: cantu tremulo pota Cupidinem lentum sollicitas H., circumspicias praeceptores, quos sollicitare possimus Plin. pozvati, (da) naj pridejo sem, in his me multa sollicitant, aliqua nec minora, deterrent Plin. iun. me marsikaj mika (da naj kupim), sollicitare caelestia numina votis Tib. glušiti s prošnjami = obračati se s prošnjami. Namen s praep.: sollicitandi ad hunc laborem erant Sen. ph., sollicitare aliquem ad amicitiam Plin., aliquem ad colloquium Iust., ad emendum Plin. iun., sollicitas me in Formianum Plin. iun. vabiš me, sollicitare Alexandrum in Italiam, Iones in suas partes Iust., aliquem in auxilium L. epit.; s finalnim stavkom: potest nos sollicitare lacus iste, ut committere illum mari velimus Traianus in Plin. iun. ep.; pesn. z inf.: sollicitat spatium decurrere amoris Lucr., finem expromere verum sollicitat superos Lucan.

strósiti -im dijal. stresti: vsa hiša se je strosila

stülpen povezniti; (umstülpen) zavihati; nach außen: obrniti; die Lippen: našobiti; aus den Taschen: stresti (iz žepov); intransitiv vihati (se)

tempest [témpist]

1. samostalnik
divji vihar (tudi figurativno)
orkan; zburkanost, nemir
narečno nevihta

a tempest of applause vihar aplavzov, odobravanja
a tempest in a teapot figurativno mnogo hrupa za (prazen) nič, vihar v čaši vode
tempest-beaten razburkan

2. prehodni glagol
razburkati, razburiti, vznemiriti; stresti (jezo)
neprehodni glagol
besneti, divjati, razsajati