Franja

slép (-a -o)

A) adj.

1. cieco:
slep od rojstva cieco dalla nascita
slep na eno oko cieco di un occhio, orbo
pren. biti gluh in slep za vse okoli sebe essere insensibili per tutto quanto è intorno

2. pren. cieco, accecato:
slep od jeze, strasti cieco di rabbia, dalla passione; accecato dalla rabbia, dalla passione

3. pren. (nekritičen) cieco:
slepa pokorščina ubbidienza cieca; pejor. pecoraggine

4. pren. (naključen) ○, fortuito:
prepustiti kaj slepemu naključju lasciare al caso

5. (ki ne opravlja svoje funkcije) cieco:
slepo okno finestra cieca

6. (ki ima izhod samo na enem koncu) cieco:
slepa ulica vicolo cieco (tudi pren.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
slepi potnik clandestino
pren. zaiti na slepi tir, zabresti v slepo ulico finire in un vicolo cieco, non avere via d'uscita
pren. delati se slepega fingere di non vedere
kupiti za slepo ceno acquistare per un prezzo stracciato
igre iti se slepe miši giocare a mosca cieca (tudi pren.)
izbirati na slepo srečo scegliere a caso
biti slepo orodje v rokah koga essere lo strumento cieco nelle mani di qcn.
geogr. slepa dolina valle cieca
strojn. slepa matica dado a cappello, cieco
anat. slepa pega punto cieco
šah. slepa partija partita alla cieca
žel. slepa proga linea secondaria
med. barvno slep daltonico
les. slepi furnir anima
voj. slepi naboj cartuccia da esercitazione
um. slepi okvir infisso
mont. slepi jašek pozzo cieco
grad. slepi pod assito; doppio fondo
kem. slepi poskus prova cieca
aer. slepi pristanek atterraggio cieco
anat. slepo črevo intestino cieco
zool. slepo kuže spalace (Spalax leucodon)
PREGOVORI:
tudi slepa kura zrno najde talvolta anche una gallina cieca trova un granello

B) slépi (-a -o) m, f, n cieco (-a):
pisava za slepe scrittura Braile
dom za slepe casa per ciechi
na slepo alla cieca
iti na slepo andare alla cieca
streljati na slepo sparare alla cieca, senza perdere la mira
njegove oči so strmele v slepo guardava fissamente
PREGOVORI:
med slepimi je enooki kralj nel regno dei ciechi anche un guercio è re

slép ciego (tudi fig) ; (okno, vrata) falso, ciego, simulado ; (naboj) sin bala

slep na eno oko tuerto
popolnoma slep completamente ciego
slep za barve (med) acromatóptico, daltoniano; (pokorščina) ciego, incondicional
ponoči slep hemerálope
slep alarm falsa alarma f
slepo črevo (intestino m) ciego m
slep od rojstva ciego de nacimiento
slepi potnik (fig) polizón m
slep polet (pristanek) vuelo m (aterrizaje m) ciego (ali sin visibilidad)
slepa sreča pura suerte f
slepe miši (igra) gallina f ciega
slepo steklo vidrio m opaco
slepa ulica callejón m sin salida (tudi fig)
slepo zaljubljen ciego de amor
na slepo srečo al azar, a la ventura, a vuelco de dado, a la buena de Dios, a lo que salga, fam al (buen) tuntún
slepo leteti volar a ciegas (ali sin visibilidad)
postati slep cegar, perder la vista, quedar ciego
slepo streljati tirar sin bala, tirar sin ver el blanco
slepo tipkati escribir sin mirar el teclado, escribir al tacto

slepo [é] blind, blindlings; (brez izbiranja) wahllos; (ne da bi videl/gledal) blind- (leteti [blindfliegen] blind fliegen, šivati blindnähen, tipkati [blindschreiben] blind schreiben)
na slepo planlos, kaj reči, poskusiti: ins Blaue hinein, auf gut Glück, drauflos-
(streljati drauflosfeuern, drauflosschießen, lotiti se drauflosgehen)

slépo prislov

na slépo blindly, at random
slépo vdan devoted (to), wedded (to)
na slépo kupljen (»maček v žaklju«) sight unseen
na slépo streljati to fire at random, (tudi figurativno) to have a shot in the dark
na slépo srečo at random, at (ali by) haphazard

sreč|a² [é] ženski spol (-e …) (srečna usoda) das Glück, blazna, velika Teufelsglück, Sauglück
lovska sreča Jagdglück
sreča v ljubezni Liebesglück
sreča v nesreči Glück im Unglück
vojna sreča Kriegsglück
spremenljiva sreča Wechselfälle des Lebens
zla sreča der Unstern
sreča mu je mila er hat Glück, das Glück lacht ihm
človek ki nima sreče ein Stiefkind des Glücks
kolo sreče das Glücksrad
več sreče kot pameti mehr Glück als Verstand
veliko sreče viel Glück!/toi, toi, toi!
vprašanje sreče die Glückssache
žareč od sreče glückstrahlend
črepinje prinašajo srečo Scherben bringen Glück
detelja, ki prinaša srečo der Glücksklee
imeti srečo Glück haben
na srečo glücklicherweise, zum Glück
na slepo srečo auf gut Glück, (brezglavo) planlos
streljati na slepo srečo drauflosschießen
poskusiti srečo sein Heil versuchen
vso srečo viel Glück!/Hals- und Beinbruch!
| ➞ → igra na srečo

strelišče samostalnik
(prostor za streljanje) ▸ lőtér, lövöldeZdruženje ima strelišče in narodni muzej strelnega orožja. ▸ Az egyesület lőtérrel és nemzeti lőfegyvermúzeummal rendelkezik.
Tekma je bila zelo napeta, saj so na zadnji postanek na strelišču štirje biatlonci pritekli skupaj. ▸ Nagyon szoros volt a verseny, négy biatlonos futott be együtt az utolsó állomásra, a lőállásba.

strójnica (prostor za stroje) salle ženski spol des machines ; (strojna puška) mitrailleuse ženski spol

streljati s strojnico mitrailler, prendre sous le feu d'une mitrailleuse

strójnica (hala) sala f de máquinas ; (orožje) ametralladora f

ogenj iz strojnice (voj) fuego m de ametralladora
streljati s strojnico na koga ametrallar a alg

šíbra grains moški spol množine de plomb, dragée ženski spol , grenaille ženski spol de plomb

streljati s šibrami tirer à dragée

tárča target; butt; mark

središče tárče bull's eye
streljanje v tárčo target practice
streljati v tárčo to shoot at a (ali the) target, to have target practice
biti tárča posmeha to be a laughingstock, to be a standing joke
ne bom mu za tárčo (figurativno) I'm not going to be the butt of his ridicule
zadeti v tárčo hit the target

tárča cible ženski spol, figurativno point moški spol de mire

biti tarča posmehovanja être le point de mire (ali la cible) des moqueries, être en butte aux railleries, servir de tête de Turc
v tarčo streljati tirer à la cible

tárča (-e) f

1. bersaglio, segno:
streljati v tarčo tirare, sparare al bersaglio
zadeti, zgrešiti tarčo colpire, mancare il bersaglio
fiksna, premična tarča bersaglio fisso, mobile

2. pren. bersaglio:
biti tarča napadov essere il bersaglio di attacchi
zaradi svoje nerodnosti je tarča splošnega posmeha per la sua goffaggine è lo zimbello di tutti

top¹ [ô] moški spol (-a, -ova, -ovi) vojska die Kanone, das Geschütz (avtomatski Maschinenkanone, ladijski Schiffsgeschütz, netrzajni rückstoßfreies Geschütz, oblegovalni Belagerungsgeschütz, poljski Feldgeschütz, protiletalski Flugabwehrkanone, die Flak, Flugabwehrgeschütz, protitankovski Panzerabwehrkanone, die Pak, tankovski Panzerkanone, Panzerbordgeschütz, vgrajeni letalstvo die Bordkanone)
grmenje topov der Kanonendonner, Geschützdonner
obstreljevanje s topovi die Kanonade
figurativno streljati s topovi na vrabce mit Kanonen auf Spatzen schießen
figurativno spati kot top wie ein Toter schlafen

tóp cañón m ; pieza f de artillería

ladijski top cañón de a bordo
brzostrelni (gorski, daljnometni) top cañón de tiro rápido, (de montaña, de largo alcance)
protiletalski (protitankovski, raketni) top cañón antiaéreo (antitanque, cohete)
grmenje, bobnenje topov cañoneo m, cañonazos m pl, estampido m del cañón
nameriti top apuntar (ali enfilar) el cañón (na sobre)
s topom streljati na vrabce (fig) matar mosquitos a cañonazos
uporabiti težke topove (fig) emplear la artillería gruesa

tòp vojska cannon, gun, piece of ordnance; (havbica) howitzer

brzostrelni tòp quick-firing gun
daljnostrelni tòp long-range gun
tòpovi pl cannon, artillery, ordnance
oblegovalni tòp siege gun
poljski tòp field gun
protiletalski tòp antiaircraft gun, (pogovorno) ack-ack gun
protitankovski tòp antitank gun
tòp, ki se opoldne sam sproži s pomočjo leče cannon-clock
domet krogle iz tòpa range of a gun
v dostrelu tòpa within gunshot
odporen proti strelu iz tòpa cannon-proof
hrana za tòpove (figurativno) cannon fodder, (arhaično) food for powder
grmenje tòpov cannonade, roar of cannon, thunder of the guns
strel iz tòpa gunshot
obstreljevanje s tòpovi gunfire
obstreljevati s tòpom to shell, to cannonade, to bombard
namestiti tòp to post (ali to station) a gun
ustreliti iz tòpa to fire, to discharge a gun, (s topovi celega boka ladje) to fire a broadside
streljati, ustreliti s tòpovi komu v pozdrav to fire a salute in someone's honour

tòp (tôpa) m

1. voj. cannone; ekst. bocca da fuoco:
topovi pokajo, grmijo i cannoni sparano, rombano
nabiti top caricare il cannone
ladijski top cannone navale
netrzajni top cannone senza rinculo
poljski top cannone da campagna
protiletalski, protitankovski top cannone antiaereo, anticarro
samohodni top semovente

2. teh. cannone:
ribolovski top lanciaarpione
vodni top cannone ad acqua
snežni top sparaneve
elektronski top cannone elettronico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odgovoriti, kot bi ustrelil iz topa sparare le risposte
pren. streljati na nekoga z vsemi topovi attaccare duramente qcn.
spi kot top non lo sveglierebbero le cannonate
streljati s topovi na vrabce sparare cannonate ai passeri

3. šah. torre

ustreli|ti (-m) streljati

1. einen [Schuß] Schuss abgeben; iz puške: (ein Gewehr) abfeuern; schießen (nazaj zurückschießen, skozi durchschießen, mimo fehlschießen); (začeti streljati) losschießen
figurativno kot bi ustrelil wie aus der Pistole geschossen, wie aus der Kanone geschossen

2. koga po sodbi: erschießen, (usmrtiti po sodbi vojaškega sodišča) füsilieren

3. koga: (ubiti) (jemanden) zusammenschießen, totschießen, über den Haufen schießen, abknallen, niederknallen, več ljudi: niederschießen, niedermachen
ustreliti v glavo eine Kugel durch den Kopf jagen (si sich)
figurativno ustreliti kozla einen Bock schießen

ustreli|ti se (-m) streljati sich erschießen, sich eine Kugel in den Kopf jagen

užg|ati¹ (-em) užigati zünden; (streljati) feuern
užgati se in Brand geraten

vrab|ec moški spol (-ca …) der Spatz, živalstvo, zoologija der Sperling (domači Haussperling, laški Italiensperling, španski/travniški Weidensperling, poljski Feldsperling, rjavohrbti Braunrückengoldsperling)
skalni vrabec Steinsperling
snežni vrabec der Schneefink
|
figurativno boljši vrabec v roki kot golob na strehi besser ein Spatz in der Hand als eine Taube auf dem Dach
streljati s topovi na vrabce mit Kanonen auf Spatzen schießen
to že vrabci čivkajo die Spatzen pfeifen es von allen Dächern