Franja

pobàšiti -īm
I. postaviti koga za starešina, glavarja
II. pobašiti se postati starešina, glavar, prim. baša

pȑvenac -ēnca m
1. prvenec, prvorojenec
2. prvec, prvi roj
3. prvi med: kao najbolji med ceni se tzv. prvenac ili samotok
4. žganje, ki prvo priteče iz kotla: dobra rakija podeljena je u prvenac, ljutu, meku i patoku
5. prvenec, prvo književno delo
6. svatovski starešina: vojvoda nazdravi -u, a zahvalivši na zdravici prvenac pije
7. bot. dišeča perla

Stubenälteste, der, sobni starešina

supèrior m (lat. superior) superior, redovni starešina

tèrzibaša m (t. terzibašy, perz.) prvi med krajaci, starešina krojaškega ceha

Truppenführer, der, vojaški starešina

vestryman množina vestrymen [véstrimən] samostalnik
cerkveni starešina; član odbora cerkvene občine

посажёный отец, посажёная мать namestnika staršev pri zaroki ali poroki zaročencev brez staršev, oče starešina

bride¹ [braid] samostalnik
nevesta

to give the bride away biti nevestin starešina

cerkvén church; ecclesiastic(al)

cerkvéni davek zgodovina church-rate
cerkvéna gosposka ecclesiastical lords
cerkvéna občina parish
cerkvéno izobčenje excommunication, ban, interdict, anathema
cerkvéna oblast church authority
cerkvéna posest (last) church property, church land
cerkvéni patron patron
cerkvéni starešina churchwarden
cerkvéni zbor council

chef [šɛf] masculin načelnik, šef, glavar, poglavar, predstojnik, vodja; figuré glavna točka, (bistveni) predmet (pogovora, obtožbe); vieilli glava

au premier chef v prvi vrsti, zlasti, predvsem
de ce chef iz tega razloga
de son propre chef iz lastnega nagiba, sam od sebe
chef de brigands roparski poglavar
chef de cabinet šef kabineta
chef de chambrée sobni starešina
chef de chantier gradbeni vodja
chef comptable višji knjigovodja, računovodja
chef (de cuisine) glavni kuhar, šef kuhinje
chef d'entreprise podjetnik, obratovodja
chef d'équipe preddelavec; palir
chef d'escadre, d'escadrille (aéronautique) vodja eskadre, eskadrilje
chef de l'Etat vodja države
chef d'état-major štabni šef
chef de l'état-major général šef generalnega štaba
chef de famille družinski poglavar
chef de file prvi vojak v vrsti, figuré (kolo)vodja
chef de gare postajni načelnik
chef de gouvernement predsednik vlade
chef nègre, de tribu črnski, plemenski poglavar
chef d'orchestre kapelnik, dirigent
chef de train vlakovodja
chef d'accusation glavna točka obtožnice
le chef de saint Denis glava sv. Dionizija (relikvija)
commandant masculin en chef vrhovni poveljnik
ingénieur masculin en chef glavni inženir
médecin masculin en chef višji zdravnik
rédacteur masculin en chef glavni urednik
il a des biens du chef de son père on ima premoženje po očetovi strani, po očetu

cūria -ae, f (iz *coviria [cum in vir] zbor mož, moški zbor; prim. lat. Quirītēs)

I.

1. narodni oddelek, kurija, eden izmed 30 oddelkov, v katere je Romul razdelil tri prvotne rimske (patricijske) tribue (Ramnes, Tities in Luceres), vsako v 10 kurij; vsaka kurija se je delila na 10 rodov (gentes), načeloval pa ji je kurion (cūriō), ki je bdel nad skupnimi posli, zlasti nad službo božjo. Načelnik vseh kurionov se je imenoval curio maximus (višji kurion, nadkurion): Pl., Fl., Dig. idr., si tamen id XXX curiae iussissent Ci., (Romulus) cum populum in curias triginta divideret, nomina earum (sc. mulierum Sabinarum) curiis inposuit L.

2. met. zbornica kurij, kurijska zbornica, poslopje na severovzhodnem vrhu Palatina; tam so se kurije dobivale na posvetovanjih, slavnostnih pojedinah in opravljanu službe božje: c. prisca O. ali curiae veteres Varr., T., naspr. pozneje zgrajene curiae novae v 1. okraju blizu Fabricijevega križišča (compitum Fabricium): Fest. —

II.

1. senatski zbor, senat, starešinstvo: vindex temeritatis et moderatrix officii curia Ci., curia maesta ac trepida orare Ci., frequentique curia … ne inter consules quidem ipsos satis conveniebat L., insigne … praesidium … consulenti, Polio, curiae H., civitate donatos, et quosdam e semibarbaris Gallorum, recepit in curiam (Caesar) Suet., liberis senatorum … curiae interesse permisit (Augustus) Suet.

2. met.
a) senatska (starešinska) zbornica, senatska posvetovalnica, kurija; v Rimu je bilo več takih zbornic: α) c. Hostilia Hostilijeva senatska zbornica, pozneje curia vetus, nav. samo curia, postavil jo je kralj Tul Hostilij v 10. rimskem okraju na severni strani komicija (comitium), a je pogorela ob Klodijevi pogrebni svečanosti l. 52: Vell., Plin., Q. idr., templumque ordini ab se aucto curiam fecit (Tullus Hostilius), quae Hostilia usque ad patrum nostrorum aetatem appellata est L., lectus in curiam Varr., ego sum ille consul, … cui … non curia, summum auxilium omnium gentium, non domus … umquam vacua mortis periculo atque insidiis fuit Ci., qui (Clodius) mortuus … curiam incenderit Ci., auctoribus in curiam introductis L., ceteros metus non curiā modo, sed etiam foro arcebat L., stante urbe et curiā Ci. ali pro curia inversique mores! H. („curia“ je pojem za rimsko pravo in zakone kakor Capitolium za državno moč), curia pauperibus clausa est O., (Caesar) decerni sibi passus est: sedem auream in curia et pro tribunali, … Suet. β) curia Iulia Julijeva senatska zbornica, tudi na komiciju, imenovana po Juliju Cezarju, ki jo je začel graditi potem, ko je curia Hostilia pogorela; dokončali so jo triumviri: Suet. γ) curia Pompeia ali Pompei Pompejeva senatska zbornica, postavil jo je Gnej Pompej na Marsovem polju; po tistem, ko je bil v njej umorjen Cezar, so jo za vselej zaprli: (Caesar) in curia Pompeia ante ipsius Pompei simulacrum … a nobilissumis civibus … trucidatus Ci., postquam senatus Idibus Martiis in Pompei curiam edictus est Suet.
b) occ. (o drugih zbornicah): v Rimu: α) curia Calābra izklicevalna kurija na Kapitoliju, v kateri so izklicevali (calāre) kalende: Varr., Macr. idr. β) curia Saliorum salijska kurija na Palatinu, Marsu posvečeno uradno poslopje Salijcev (Salii), v katerem se je po ustanovitvi Rima hranil sveti lituus: Ci. (De div. I, 17, 30); zunaj Rima: zbornica (posvetovalnica) višjih oblastnikov (= βουλευτῆριον), npr. v Sirakuzah: in curia positum monumentum Ci.; na Salamini: inclusum in curia senatum Salaminae obsederat Ci. ep.; v Troji: intrata est altae mihi curia Troiae O.; v Atenah (= Areopagos): ergo occulta teges, ut curia Martis Athenis Iuv., nemo de curia (= noben starešina) Ap.

kûm m, mn. kȕmovi
1. boter: kum na krštenju; krizmani, firmani kum birmski boter
2. vjenčani kum poročna priča
3. kum, boter: kum novome brodu, crkvenome zvonu
4. debeli kum starešina na svatovščini
5. šišani kum prijatelj, ki opravi prvo striženje moškega otroka

nevéstin bride's, bridal; of the bride

nevéstina bala a bride's outfit of clothes; trousseau
nevéstina dota dowry
nevéstina družica bridesmaid
nevéstin nakit bridal array
nevéstina tančica, venec bridal veil, bridal wreath
biti nevéstin starešina to give the bride away

prévôt [prevo] masculin, histoire upravnik, oskrbnik; sodnik; (religion)

prévôt (du chapitre) (stolni) prošt; militaire najvišji žandarmerijski častnik, ki opravlja sodno oblast, kadar je vojska na tujem ozemlju; nadzornik v ječi, ki ga izberejo med zaporniki; sobni starešina zapornik
prévôt d'escrime podčastnik, ki uči mečevanje

senior¹ [sí:njə] pridevnik
starejši; višji po položaju (v službi)
ameriško ki je v zadnjem letu študija

John Brown sen. (ali Sr.) J. B. starejši
the senior class najvišji razred
senior clerk višji uradnik
a senior man študent zadnjega letnika, starina
the senior officer najvišji častnik
senior optime drugi študent po uspehu iz matematike
senior partner starejši družabnik, šef firme
the senior service britanska angleščina vojna mornarica
senior wrangler najboljši študent letnika v matematiki
he is my senior officer on mi je (častniški) starešina
he is five years senior to me on je pet let starejši od mene

sobn|i [ô] (-a, -o) Zimmer- (natakar der Zimmerkellner, termometer das Zimmerthermometer, jakost die Zimmerlautstärke, rastlina die Zimmerpflanze, vrata die Zimmertür); Stuben- (starešina der Stubenälteste, redarstvo der Stubendienst); Raum- (termostat der Raumthermostat)

stúpiti stûpīm
1. stopiti: stupiti u kuću, u akciju, u borbu, u dejstvo, u dodir, u pregovore, u pogodbu, u vezu, na prijesto, u službu, u javnost; stupiti u kontakt poiskati stike; stupiti u brak stopiti v zakon, oženiti se, omožiti se; stupiti na snagu začeti veljati; stupiti na starješinstvo postati starešina; stupiti na dužnost prevzeti službene dolžnosti, obveznosti; stupiti u život zaživeti; stupiti na vladu zavladati
2. izstopiti: stupiti iz vjere

svȁt m, mn. svȁtovi
1. svat, kdor je povabljen na svatbo
2. ženinov drug
3. stari svat starešina na svatovščini; debeli svat svat, ki skrbi za dobro voljo na svatovščini; čudan svat čuden patron; stari svat druga priča na svatovščini; prva priča se imenuje kum; svatovi svatovski sprevod, svatovščina; kita i svatovi imenitni svatje; biti pozvan u svatove biti povabljen na svatovščino; ići u svatove, biti u svatovima

vašk|i (-a, -o) dörflich; (kmečki) dörfisch; Dorf- (roman der Dorfroman, starešina der Dorfälteste, župnik der Dorfpfarrer, cerkev die Dorfkirche, lepotica die Dorfschönheit, povest die Dorfgeschichte); (podeželski) ländlich