Franja

crise [kriz] féminin kriza; odločilni trenutek, odločilno stanje, (odločilni) preokret; hudo, nevarno stanje, težaven položaj; figuré stiska, nevarnost; zaplet; médecine vrhunec ali odločilni preokret v razvoju bolezni; familier nenadno navdušenje, vnema

à l'abri de la crise varen pred krizo
crise d'asthme, de foie napad astme, žolčni napad
crise de conscience, religieuse kriza vesti, verska kriza
crise économique (mondiale) (svetovna) gospodarska kriza
crise de main-d'œuvre pomanjkanje delovne sile
crise de l'habitat, du logement stanovanjska kriza
crise ministérielle, politique vladna, politična kriza
crise monétaire monetarna kriza, pomanjkanje denarja
crise de nerfs, nerveuse živčni zlom, napad
crise de sanglots krčevito ihtenje
crise de vente kriza v prodaji
année féminin de crise leto krize
déclencher, traverser une crise sprožiti, doživljati krizo
piquer une crise pobesneti, ujeziti se
elle a piqué sa crise de nerfs dobila je živčni napad
une crise se prépare kriza grozi
il est pris d'une crise de rangement nenadoma ga je zgrabila vnema za urejevanje, pospravljanje
il travaille par crises dela, kadar ga za to prime vnema

crisi f

1. med. kriza; napad:
crisi di nervi živčni napad
avere una crisi di pianto ekst. izbruhniti v jok

2. kriza:
crisi economica gospodarska kriza
crisi di governo vladna kriza

3. pren. stiska:
crisi degli alloggi stanovanjska stiska
mettere in crisi spraviti v težave; sprožiti krizo

crisis množina crises [kráisis, kráisi:z] samostalnik
kriza; stiska, težave; težak položaj; vrhunec bolezni

crux, crucis, gen. pl. crucum, f (prim. nem. Kreuz in od tod sl. križ)

I.

1. mučilni kol za obešanje, natikanje, prebadanje, poseb. križ (v obl. T ali †) za križanje sužnjev in tujcev kot kazen za velika hudodelstva: crucis terror Ci., a praetore Darii in crucem actus est Ci., quamvis civis Romanus esset, in crucem sublatus est Ci., quam damnatis crucem servis fixeras, hanc indemnatis civibus Romanis reservasti Ci., aliquem cruci suffigere Ci., Vell. ali aliquem in cruce suffigere H., Cat., Auct. b. Afr. ali aliquem cruci adfigere (crucibus affixi T.) L. ali figere aliquem (alicuius corpus) cruci Plin., Q. ali in ea parte crucis, quae ad fretum spectat Ci. ali corpus in crucem Iust. koga (telo) na križ pribiti, koga (telo) križati.

2. kazen križanja, križanje, smrt na križu: alicui crucem minari Ci., minitari omnibus bonis cruces ac tormenta Ci., propositā cruce aut saxo Ci. ker je bila za to določena kazen smrt na križu ali pahnjenje s tarpejske skale, afficere coives Romanos morte, cruciatu, cruce Ci., peccat uterque nostrum cruce dignius? H.

3. met. križ = muka, stiska, nadloga, nesreča, nezgoda, zlo, poguba (pogibel): quae te mala crux agitat? Pl. kak vrag te je obsedel? quae crux ei potest satis supplicii adferre Ci., multas cruces propositas effugere cupere Ci., summum ius antiqui putabant summam crucem Col.; pri komikih pogosto v reklih: quaerere in malo crucem Ter. v stiskah do križa priti (= do mučne kazni), i (abi) in malam crucem! Pl., Ter. ali abi in crucem! Pl. ali i in crucem! Pl. ali (elipt.) in malam crucem! Pl. = vrag te vzemi! tako tudi: ilicet parasiticae arti malam crucem (= in malam crucem) Pl. = vrag jo vzemi; (o osebah [vlačugah], ki nadlegujejo mlade ljudi) = nadlegovalka, mučiteljica: aliqua mala crux Pl., illis crucibus, quae nos semper omnibus cruciant modis Ter.; kot psovka = obešenjak, malopridnež: quid ais, crux, stimulorum tritor? Pl. —

II. pesn. križ = oje: nutabat cruce pendula viator Stat.

Opomba: Masc.: dignus fuit, qui malo cruce periret Enn. ap. Non.

cuita ženski spol žalost, beda, nadloga, stiska, nevolja; hrepenenje

débine [debin] féminin, populaire stiska, sila, beda

être, tomber dans la débine biti v bedi, zaiti v stisko, v bedo

dèche [dɛš] féminin, populaire beda, stiska, pomanjkanje

tomber dans la dèche zabresti v pomanjkanje, v bedo

dèver m (t. devir, ar.) dial.
1. življenjski boj, življenjske težave, stiska: zajedno smo kuću kućili i dever deverali
2. čas, epoha, era

difficultās -ātis, gen. pl. nav. -um, pa tudi (pri L. in Gell.) -ium, f (difficilis)

1. težava, težavnost, ovira: Pl., Ter., L., Cu. idr., in agendo difficultatem habet Ci., habere videtur ista res difficultatem Ci., d. dicendi, discendi, ineundi consilii Ci., navigandi, belli gerendi, pontis faciundi C., erat in magnis Caesaris difficultatibus res, ne … flumine impediretur C. Cezarjev položaj je bil zelo težaven, ker se mu je bilo bati, da ga bo reka ovirala, magnam haec res Caesari difficultatem … afferebat, si … uno loco legiones contineret, ne … cuncta Gallia deficeret C., d. et labor Q.; z inf.: veras (gemmas) a falsis discernere magna difficultas (est) Plin.

2. occ.
a) (telesna) težava, tegoba: C., corporis Cels.
b) težavna okoliščina, zoprn položaj: ut temporis d. tulit Ci., propter rerum difficultatem Ci., ex difficultate rerum S.
c) težava = sila, nuja, stiska, zadrega, pomanjkanje; večinoma z objektnim gen.: expositis suis difficultatibus Ci., d. annonae, navium Ci., rei frumentariae Ci., rei nummariae Ci.; z adj.: d. domestica ali nummaria ali pecuniaria Ci. denarna stiska.

3. pren. trmoglavost, čemernost, neprijaznost, neznosnost: multorum … difficultatem exsorbuit Ci.

disagio m (pl. -gi)

1. neudobje; ekst. trpljenje, stiska, muka:
sopportare disaggi di ogni sorta prenašati vse mogoče težave

2. pren. zadrega, neugodje:
trovarsi, sentirsi, essere a disagio in un luogo, con qcn. počutiti se kje, s kom neugodno, v zadregi

discrīmen -inis, n (discernere) kar ločuje,

1. ločilo, ločnica, ločilnica, mejna črta, predel, pregrada: discrimina costis per medium quā spina dabat V. kjer je hrbtišče delilo rebra, (duo maria) cum pertenui discrimine (= Isthmo) separentur Ci., compositum discrimen (preča) erit, discrimina lauda O.; pesn.: medium quos inter et hostes discrimen murus facit O. tvori pregrado, loči, vallum, fossae … leti discrimina parva V. majhne pregrade zoper smrt, Scyllam atque Charybdim inter, utramque (apoz. k Scyllam atque Charybdim) viam (predik. k utramque) leti discrimine parvo V. katerih vsaka pot je na ozkem robu smrti, genitor … attonitus tamen est ingens discrimine parvo (sc. leti) committi potuisse nefas O. malodane smrtonosna blaznost; met.
a) oddaljenost, razdalja: aequato caelum discrimine metans Lucr., post hos aequo discrimine Pristis V.; occ. (v glasbi) interval, medglasje: (Orpheus) septem discrimina vocum pectine pulsat V. ubira sedem intervalov = brenka na liro s sedmimi strunami.
b) vmesni prostor, presledek, interval: discrimina agminum Cu., spatium discrimina fallit O.; occ. razcep, reža, špranja: ungulae bovis Col., dentium Q.

2. pren.
a) razločevanje, razloček, razlika: amabat omnes, nam discrimen non facit Luc. ap. Non., discrimen inter gratiosos civīs et fortīs Ci., omni discrimine remoto Ci., non est discrimen in vulgo Ci., Tros Tyriusque mihi nullo discrimine agetur V., sine discrimine, Poenus an Hispanus esset L., nullum discrimen habere O., tenues parvi discriminis umbrae O., experiar, deus hic, discrimine aperto, an sit mortalis O., discrimen nationum Cu., discrimen personarum Q., aetas discrimen facit Q., discrimine recti pravique Q., sine ullo sexus discrimine Suet., discrimina ordinum dignitatumque Plin. iun.
b) odločitev, odločilni trenutek: erit … res iam in discrimine Ci., ea res nunc in discrimine versatur Ci., res in discrimen adducta est, utrum … an Ci. odločiti se mora, quaerere et in discrimen agere, utrum … an Lucr. o tem odločati, in discrimen venit, an … Cu. odločiti se je moralo, in discrimine nunc est omne genus humanum, utrum … an L. zdaj je za ves človeški rod odločilno, disciplina militaris, … imperii maiestas, quae in discrimine fuerant, an ulla post hanc diem essent L., discrimen facere (z odvisnim vprašanjem) L. odločiti (odločati), haec haud in magno ponere discrimine L. temu ne pripisovati posebnega pomena, anima una dabit discrimina tanta V., discrimen belli L., Cu., pugnae Cu., proeliorum Amm.; occ. odločilni boj: extremum Ci., vehemens Cu., discrimen subire, tentare, experiri Cu., in medium discrimen ruere Cu., ultimum discrimen Vell.
c) (odločilni, razsodni) preobrat, odločilni čas, nevarnost, stiska, nuja: quo in discrimine N., in summo discrimine esse C., discrimen capitis Ci., in tanto discrimine et periculo civis Ci., extrema rei publicae discrimina Ci., cum omnium nobilium dignitas in discrimen veniret Ci. je bila na previsu, salus sociorum in periculum ac discrimen vocatur Ci. se spravlja v nevarnost in stisko, ad ipsum discrimen eius temporis Ci. prav v odločilnem trenutku nevarnega položaja, per tot discrimina rerum V., in tanto discrimine periculi L. v tako očitni nevarnosti, in ultimo discrimine vitae esse L. = pojemati, umirati, in ultimo discrimine es fortunae tuae et vitae Cu. tvoje žezlo in življenje je na skrajni točki, summae rei discrimen T., legiones in discrimen dare T. v nevarnost spraviti (spravljati).

distress¹ [distrés] samostalnik
nadloga; gorje, žalost, tuga; sila, beda, revščina, stiska; nevarnost; zaplemba; zaplenjeno blago

distress signal znak kot prošnja za pomoč
distress committee odbor za pomoč pri katastrofah
to be in great distress for s.th. nujno kaj potrebovati
to levy a distress on zarubiti, zapleniti
pravno warrant of distress ukaz o izvršitvi

dolore m

1. bolečina:
dolore di testa, di denti glavobol, zobobol
sentire dolore a una gamba čutiti bolečino v nogi
letto di dolore bolniška postelja

2. bol, žalost:
dolore inconsolabile neutolažljiva žalost
morire di dolore umreti od hudega
i sette dolori relig. sedem žalosti

3. muka, bridkost, stiska:
i dolori della vita življenjske bridkosti

Drangsal, die, stiska, sila

embarras [ɑ̃bara] masculin zapreka, ovira; nadlega; zastoj, zmešnjava; figuré težava, zadrega, stiska

embarras d'argent denarna zadrega, stiska
embarras gastrique želodčne motnje
embarras de la langue jecljanje
embarras de paiement plačilne težkoče
embarras du choix zadrega zaradi prevelike izbire
embarras de voitures prometni zastoj na cesti
faiseur masculin d'embarras bahač, širokoustnež
le voilà dans l'embarras on je v neprijetnem položaju, v škripcih
n'avoir que l'embarras du choix ne vedeti, kako bi se odločili; imeti težko izbiro
être dans l'embarras biti v stiski
faire des embarras, de l'embarras važnega še delati; imeti ali staviti velike zahteve
mettre dans l'embarras spraviti v zadrego
susciter des embarras à quelqu'un komu težave delati ali pripraviti
tirer quelqu'un d'embarras komu iz stiske pomagati

embarrassment [imbǽrəsmənt] samostalnik
zadrega; težava, ovira, zapreka; stiska, neprilika
množina denarne težave

enredijo moški spol zaplet(enost); zadrega, stiska

enredo moški spol zaplet(enost); omrežitev; spletkarstvo, prepirljivost; laž; zadrega, stiska

entassement [ɑ̃tasmɑ̃] masculin (na)kopičenje, kup; stiska, dren, gneča (ljudi)

l'entassement d'une famille pauvre dans une seule pièce natlačenost revne družine v enem samem (stanovanjskem) prostoru

estrechez (množina: -ces) ženski spol ožina, bližina; stiska; zadrega, sila, uboštvo; prisrčnost

vivir con estrechez s trudom se prebijati