Franja

цура́тися -ра́юся недок., sramováti se -újem se nedov.

чиниться (zast.)

1. delati se;

2. biti v zadregi, sramovati se

dēpudēscō -ere (incoh. glag. dēpudēre) nesramen posta(ja)ti, ves sram izgubiti (izgubljati), sramovati se (pre)nehati, ne več zarde(va)ti: Ap.; z gen.: infelicitatis Hier.

dēpudet -ēre -puduit (-), v. impers.

1. koga ni več sram, česa sramovati se nehati, nobenega sramu več ne imeti: depuduit O., depudere didicerat Sen. ph.; z dat. (česa): depuduit vanitati et erubuit veritati Aug.

2. z nikalnico = zelo sramovati se, koga je zelo sram: cum eum non depuderet mare infestare Vell. ko ga ni bilo prav nič sram.

sup-pudet -ēre, v. impers. (sub in pudēre) z acc. personae in gen. rei nekoliko (malce, rahlo) sramovati se (kdo česa): facti suppudet Lucr. fr., puto te iam suppudere Ci. ep., eorum (sc. librorum) me suppudebat Ci. ep.

abashed [əbǽšt] pridevnik
zmeden; osramočen

to be (ali stand) abashed sramovati se (at česa)

afrentar (raz)žaliti, osramotiti, zasramovati

afrentarse osramotiti se
(de) sramovati se, sram biti

aplomar zasvinčiti, spajkati, lotati; obtežiti; navpično stati

aplomarse sesuti se (zgradba); pameten postati; sramovati se

ashamed [əšéimd] povedkovnik pridevnik (ashamedly prislov)
osramočen

to be (ali feel) ashamed of s.o., s.th. sramovati se koga, česa
be ashamed of yourselfl, you ought to be ashamed of yourself sram te bodi!

avergonzar [-üe-, z/c] osramotiti

avergonzarse sramovati se, zardeti

beschämen osramotiti, spraviti/spravljati v zadrego; (beirren) zmesti; beschämt sein sramovati se

dúša soul; (duh) spirit; ghost; figurativno mind

600 dúš (prebivalcev) 600 souls
dobra dúša a good soul, a good fellow
pokojna dúša departed soul
sorodna dúša congenial soul, kindred spirit
neumrljivost dúše religija immortality of the soul
rešitev dúše religija salvation of the soul
preseljevanje dúš transmigration of souls, metempsychosis
z dúšo in telesom with all one's heart and soul, wholeheartedly
iz vse dúše, z vso dúšo with all one's heart
(vseh) vernih dúš dan religija All Souls' Day
iz globine moje dúše from the depths of my soul
pri moji dúši! (up)on my soul!, by my soul
iz (do) dna svoje dúše from (to) the bottom of one's heart
v globini moje dúše in my heart of hearts
dúša in srcé česa the life and soul of something
v dnu svoje dúše in one's innermost soul
biti eno srce in ena dúša to be of one heart and mind
on je plemenita dúša he is a generous soul, he is a noble-minded person
biti komu vdan z dúšo in telesom to be devoted body and soul to someone
on je prava dúša podjetja he is the very soul of the enterprise
žive dúše ni bilo tam not a living soul was there
žive dúše ni na ulici there is not a soul in the street
on je dobra dúša he is a good old soul
dúša me boli it grieves me to the very heart
nekaj imam, nekaj mi leži na dúši something preys upon my mind
izdihniti dúšo to give up, to yield up the ghost, to draw one's last breath
sramovati se v dno svoje dúše to be deeply ashamed (of)
to mi teži dúšo that weighs heavily upon me
vso svojo dúšo vložiti v delo to put one's whole heart into one's work
žive dúše ne vidim I do not see a single soul
žive dúše ni bilo videti there wasn't a soul to be seen
povedati, kar nam leži na dúši pogovorno to say one's piece

feel^*1 [fi:l]

1. prehodni glagol
občutiti; potipati, dotikati se; zaznati, opaziti; zaslutiti; smatrati, misliti

2. neprehodni glagol
tipati; počutiti se; zavedati se; imeti občutje, k srcu si gnati

to feel about s tipanjem iskati
to feel certain (ali sure) biti prepričan
I feel it in my bones trdno sem prepričan
to feel bitter biti grenkega okusa
to feel cheap slabo se počutiti
I feel cold (warm) zebe me (toplo mi je)
to feel doubts dvomiti
to feel one's feet dobiti zaupanje vase
to feel like nothing on the earth, to feel poorly (ali rotten, faint) zelo slabo se počutiti
to feel hurt biti užaljen
to feel small sramovati se
to feel sorry obžalovati
to feel the pulse meriti utrip
to feel like želeti si
I don't feel like ne ljubi se mi
it feels like rain na dež kaže
to feel quite o.s. again opomoči si
to feel up to moči
to feel one's way previdno spraševati, sondirati
I do not feel up to work ne ljubi se mi delati

*honte [ɔ̃t] féminin sram, sramota, ponižanje

j'ai honte sram me je
avoir honte sramovati se
se couvrir de honte blamirati se
j'avoue à ma honte priznam v svojo sramoto
faire honte à quelqu'un sramoto komu delati, osramotiti koga
faire honte de quelque chose à quelqu'un komu kaj očitati
mourir, pleurer, rougir de honte umreti, jokati, zardeti od sramu, sramote
perdre, mettre bas la honte (toute honte), avoir toute honte bue izgubiti vsako sramežljivost
tu n'as pas honte! fej! sram te bodi!
courte honte blamaža
fausse, mauvaise honte napačna sramežljivost

mean¹ [mi:n] pridevnik
nizek, navaden, manjvreden (stan, rod); boren, reven, oguljen, odrgnjen, umazan; nepomemben; prostaški, nizkoten, podel; skop, stiskaški
ameriško, pogovorno popadljiv, hudoben (konj)
ameriško, pogovorno bolehen

mean birth nizek rod
no mean achievement zelo dober uspeh
no mean foe sovražnik, ki ni za podcenjevanje
no mean scholar pametna glava. pomemben učenjak
ameriško mean white siromašen belec na jugu ZDA
ameriško to feel mean over sramovati se česa

Ohr, das, (-/e/s, -en) uho, figurativ posluh (für za); ein feines Ohr iztanjšano uho; abstehende Ohren štrleča ušesa; bis an die Ohren do ušes; sich aufs Ohr legen iti spat; auf den Ohren sitzen sedeti na ušesih; bis über die Ohren do grla, preko glave; bei den Ohren nehmen prijeti za ušesa; sich etwas hinter die Ohren schreiben zapisati si za uho; eins hinter die Ohren geben dati jih nekaj okoli ušes; sich hinter den Ohren kratzen (po)praskati se za ušesom; noch feucht/[naß] nass/grün hinter den Ohren sein biti še moker za ušesi, biti neizkušen; es faustdick hinter den Ohren haben biti prefrigan; ins Ohr sagen povedati na uho; etwas im Ohr haben imeti v ušesu, v ušesih; jemandem mit etwas in den Ohren liegen nadlegovati koga z, nenehno komu nekaj govoriti; mit halbem Ohr zuhören: na pol ušesa; sich eine Nacht um die Ohren schlagen ponočevati, prekrokati noč; viel um die Ohren haben imeti veliko dela, skrbi; jemandem etwas um die Ohren schlagen komu nekaj zelo neprijazno povedati; übers Ohr hauen ogoljufati; zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus pri enem ušesu noter, pri drugem ven; zu Ohren kommen priti na ušesa; ganz Ohr sein pozorno poslušati; kein Ohr für etwas haben ne imeti občutka za; ein aufmerksames/offenes Ohr finden naleteti na odprta ušesa; jemandem die Ohren voll jammern napolniti komu ušesa z/s (stokanjem itd.); jemandem die Ohren [langziehen] lang ziehen nategniti komu ušesa; rote Ohren bekommen zardeti do ušes, sramovati se; lange Ohren haben vleči na ušesa; die Ohren spitzen prišpičiti ušesa; die Ohren [steifhalten] steif halten ne dati se; sein Ohr zuschließen zapirati si ušesa; sich die Ohren zuhalten mašiti si ušesa; die Ohren klingen jemandem zvoni v ušesih; sein Ohr leihen nakloniti uho

preteklost samostalnik
1. neštevno (pretekli čas) ▸ múltJe sploh mogoče ubežati odgovornosti, ki izvira iz preteklosti? ▸ Meg lehet-e egyáltalán szabadulni a múltból fakadó felelősségtől?V daljni preteklosti je veljalo, da je voznik tisti, ki odloča. ▸ A távoli múltban a járművezetőt tekintették a döntéshozónak.Če bi se ozrli v preteklost, kaj bi spremenili na svoji igralski poti? ▸ Ha visszatekinthetne a múltba, mit változtatna a színészi pályafutásán?Ker se oklepate preteklosti, to ovira ljubezensko sedanjost. ▸ Ragaszkodik a múlthoz, és ez akadályt jelent a mostani szerelmében.
2. ponavadi v ednini (pretekla dejanja ali stvari) ▸ múlt, előéletEnkrat za vselej boste morali razčistiti nesporazume, povezane z vašo preteklostjo. ▸ Egyszer s mindenkorra tisztáznia kell a múltjával kapcsolatos félreértéseket.Portugalska je dežela z bogato preteklostjo, v zadnjih letih se hitro razvija. ▸ Portugália egy gazdag múlttal rendelkező, az utóbbi években gyorsan fejlődő ország.
Ljudje so imeli različne preteklosti in izkušnje. ▸ Az emberek különböző múlttal és tapasztalatokkal rendelkeztek.

3. neštevno (kar je zastarelo) ▸ múltAntibiotiki v živalski krmi bodo kmalu le še del preteklosti. ▸ A takarmányban lévő antibiotikumok hamarosan a múlté lesznek.Osnovna šola brez razvite in bogate pedagogike jezikov pripada preteklosti. ▸ A fejlett és gazdag nyelvpedagógia nélküli általános iskolák elavultak.
Če boste vztrajni, bo težava kmalu postala preteklost. ▸ Ha kitart, a probléma hamarosan a múlté lesz.

recatar skrbno pri-, s-kriti

recatarse previden, oprezen biti; varovati se, čuvati se; sramovati se, bati se

ruşíne -i f

1. sramota
□ a face de ruşine osramotiti

2. sram
□ a-i fi ruşine sramovati se

3. sramežljivost

Scham, die, (-, ohne Plural)

1. sram; (Schamgefühl) sramežljivost; vor Scham od sramu; Scham empfinden sramovati se

2. (Schamgegend) sram, osramje