Franja

flétrissure [-sür] féminin uvelost, obledelost; žig sramote; sramota; onečaščenje; ožigosanje

flétrissure de la peau uvelost kože

gr̀dilo s dial. sramota, grdobija: to bi bilo grdilo da čovjek ostane neoženjen

*honte [ɔ̃t] féminin sram, sramota, ponižanje

j'ai honte sram me je
avoir honte sramovati se
se couvrir de honte blamirati se
j'avoue à ma honte priznam v svojo sramoto
faire honte à quelqu'un sramoto komu delati, osramotiti koga
faire honte de quelque chose à quelqu'un komu kaj očitati
mourir, pleurer, rougir de honte umreti, jokati, zardeti od sramu, sramote
perdre, mettre bas la honte (toute honte), avoir toute honte bue izgubiti vsako sramežljivost
tu n'as pas honte! fej! sram te bodi!
courte honte blamaža
fausse, mauvaise honte napačna sramežljivost

ignobility [ignoubíliti] samostalnik
nizkotnost, podlost, sramota

ignominia f sramota; sramotno dejanje

ignominia ženski spol sramota, onečaščenje; sramotitev, zasramovanje

īgnōminia -ae, f (in¹ + *gnōmen = nōmen)

1. omalovaževanje, podcenjevanje, sramota, osramotitev: Luc. ap. Non., Q., nisi honos ignominia putanda est Ci., surrexit P. Africanus et illam ignominiam a familia deprecatus est Ci., ignominia mortuum afficere Ci., nondum erat vestris … iudiciis ignominiisque concisus Ci., per ignominiam Ci. na sramoten način, s sramoto, sramotno; s subjektnim gen.: ign. senatūs, mortis Ci.; z objektnim gen.: ign. familiae, rei publ. N. rodbini —, državi prizadeta; z eksplikativnim gen. (zaradi česa): ign. amissarum navium C. zaradi izgubljenih ladij; ignominia est z inf. = sramotno je: in quas (urbanas tribus) transferri ignominia esset Plin.

2. occ. kot držpr. in voj. t. t. osramotitev —, odvzetje državljanskih pravic ali vojaške časti —, ožigosanje po cenzorju ali poveljniku, izguba državljanskih pravic ali vojaške časti, onečaščenje (kot kazen); ignominia se je lahko preklicala ali ukinila, infamia je bila stalna: animadversio censoris ignominia dicitur Ci., ignominiam accipere C. ali suscipere Ci., ignominiam habere Ci., ignominiam alicui inurere Ci. ali inferre, iniungere L., homines ignominia notati Ci., ignominiā notandos censuerunt eos, si qui militiam subterfugissent Ci., nonnullos signiferos ignominiā notavit C. je sramotno kaznoval, mille milites prope cum ignominia dimissi L., decimam legionem … cum ignominia totam dimisit Suet., nonam … legionem … totam cum ignominia missam fecit Suet., pro cetero delictorum genere variis ignominiis adfecit Suet.

ignominie [injɔmini] féminin sramota, sramotno, nečastno dejanje, odvratnost

ignominy [ígnəmini] samostalnik
sramota, sramotno dejanje

improperium -iī, n (improperāre) sramota, zasramovanje, pogrda: Eccl.

indecēnza f nespodobnost, neprimernost; nespodobno, neprimerno obnašanje govorjenje; sramota, svinjarija:
la pellicola è una vera indecenza film je prava svinjarija

indegnità f

1. nevrednost

2. sramota; sramotno dejanje, grdobija

indīgnitās -ātis, f (indīgnus)

1. nevrednost, ničvrednost, malovrednost, malopridnost: Q., Iust., Amm., is, qui indignitate servos vicit Ci., homines propter indignitatem suam diffisi sibi Ci.

2. metaf. kar je nedostojno, nespodobno, kar vzbuja ne(je)voljo ali ogorčenost, nespodobnost, podlost, nespodobno ravnanje (vedenje), sramota: Iust., Suet., congemuit senatus, neque tamen satis severe pro rei indignitate decrevit Ci., iniuriae i. Ci., indignitates contumeliasque perferre C., indignitatibus compulsi ad … L., haec i. augebat animos (z ACI) L., versatur mihi ante oculos indignitas calamitatis Ci.

3. meton. ne(je)volja, ogorčenost, razsrjenost, srd: Iust., Suet., tacita poterit esse nostra indignitas? Ci., primum miseratio, deinde indignitas, et ex ea ira L.

indignité [-njite] féminin ničvrednost, sramotnost, sramota, ostudnost; grdobija, žalitev, roganje

c'est une indignité! to je sramota!
indignité imméritée nezaslužena žalitev

indignity [indígniti] samostalnik
žalitev, psovanje; ponižanje; nedostojnost, sramota

infamia f

1. sramota:
macchiarsi d'infamia osramotiti se
marchio d'infamia pren. javno zaničevanje
senza infamia e senza lodo pren. neizviren, neizrazit, povprečen (delo, spis ipd.)

2. podlost

3. šalj. skrpucalo; svinjarija

infamia ženski spol sramota, sramotnost, podlost

īnfāmia -ae, f (īnfāmis)

1. slab glas, sramota: quos infamiae suae neque taedeat neque pudeat Ci., infamiā flagrare Ci., infamiam inferre Ci., ali movere L. povzročiti (povzročati), infamiam habere, sarcire C., infamiā aspergi N., infamiam capere Hirt., infamias subire T., infamiā operire aliquid Ci., infamiā urgeri Ci., infamiam potentia oppressit Cu., res est mihi infamiae Ter., in infamia esse Ter., inf. domestica Plin. iun., mendax H., turpis Iuv., infamiam discutere, refutare Suet., accedere in infamiam Pl., colligere Iust.; s subjektnim gen.: inf. C. Verris Ci., in cuius tu infamiam ea contulisti Ci., hominum Pl., unius Sen. ph.; z eksplikativnim gen.: mihi superbiae crudelitatisque infamiam inussisset Ci., inf. duarum legionum C. zaradi dveh legij, totus ordo urgetur infamiā iudiciorum Ci., pecuniae Vell. zaradi pohlepnosti.

2. meton. konkr. sramota, sramotni madež, nečast: Cacus ... infamia silvae O., Scylla ... infamia saecli O.

infamie [ɛ̃fami] féminin nečastno ali sramotno dejanje, podlost, nesramnost; sramota

marque féminin d'infamie sramotno znamenje, žig sramote
infamie d'un crime podlost zločina
commettre une infamie zakriviti podlo dejanje
dire des infamies sur un voisin podlo obrekovati soseda
encourir l'infamie osramotiti se
encourir note d'infamie omadeževati svojo čast
être couvert d'infamie osramotiti se; pluriel grde besede, grobe žaljivke

infamità f sramota; podlost:
commettere un'infamità zagrešiti podlost