kradljív voleur, enclin au vol, cleptomane
kradljiva sraka pie voleuse
Zadetki iskanja
- kra|sti (-dem) ukrasti stehlen
krasti čas die Zeit stehlen
krasti spanec den Schlaf stehlen
figurativno Bogu čas krasti dem lieben Gott die Zeit/den Tag stehlen
figurativno krasti kot sraka stehlen wie ein Rabe
krasti se schleichen, proč: sich schleichen, sich davonschleichen - krȁsti krádēm, ne krádi, krȁdijah -āše, krȁo krȁla, krȁden -a
I.
1. krasti: krasti kao vatra krasti kot sraka; krasti koga krasti komu; krasti bogu dane bogu čas krasti; krasti komu dragocjeno vrijeme, dragoceno vreme
2. ekspr. slepariti: krasti koga kod kartanja
II. krasti se tihotapiti se: krasti se kroz neprijateljske redove - krásti to steal, to thieve; (manjše stvari) to pilfer, to purloin, to filch; (evfemizem) to abstract; (živino) to rustle; pogovorno to lift, to pinch, to nick
krásti kot sraka to thieve (ali to steal) like a magpie
krásti denar to steal money
ne kradi! religija thou shalt not steal! - krásti voler, dérober, soustraire
krasti kot sraka être voleur comme une pie
bogu čas krasti paresser, perdre son temps à des riens, musarder, flâner, familiarno tirer sa flemme
komu čas krasti faire perdre son temps à quelqu'un
ne kradi! (biblija) tu ne déroberas point!
(od)krasti se iz hiše, z doma sortir furtivement (ali à la dérobée) de la maison - krásti (krádem)
A) imperf. ➞ ukrasti
1. rubare, rubacchiare:
krasti kot sraka rubare a man salva
pren. krasti spanec rubare il sonno
krasti po trgovinah taccheggiare
2. pren.
krasti komu čast, dobro ime diffamare, denigrare, screditare qcn.
pren. bogu čas krasti rubare il pane
PREGOVORI:
kdor laže, ta krade la bugia è madre dell'inganno
B) krásti se (krádem se) imperf. refl. ➞ prikrasti se
1. venire di soppiatto, avanzare furtivo, strisciare; guardare di sottecchi; filtrare:
med travo se je kradla žival nell'erba strisciava una bestia
pogledi so se mu kradli k njej la guardava di sottecchi
skozi okno se je pričela krasti svetloba la luce filtrava dalla finestra - krásti robar; hurtar
krasti kot sraka (fig) ser largo de uñas
komu čas krasti hacer a alg perder el tiempo
bogu čas krasti (fam) pasarse el día sin dar golpe
ne kradi! no hurtarás - mòrskī -ā -ō
1. morski: -a voda, obala, riba, struja, plovidba, milja, tišina, bolest; -a so; morski talas, val, zrak, vazduh; -o dno, pristanište, kupatilo
2. nerazumljiv, nesmiseln, neumen: to su nekakva -a pravila
3. neizmeren: za -o blago to ja ne bih dao
4. -a krava zool. morska krava, sirena; -a pastrmka zool. morska postrv, Salmo trutta; -a svraka zool. morska sraka, školjkarica; morski konj zool. polarni mrož; morski pas zool. morski pes; morski pauk zool. morski pajek; morski krin zool. morska lilija; -e mijene ž gl. bibavica - môrski (-a -o) adj. di, del mare; marittimo; marino; knjiž. equoreo:
morske rastline, ribe piante marine, pesci di mare
1.
morska obala costa marina
morska sol sale marino
morsko letovišče località marittima di villeggiatura
morska bolezen mal di mare; med. naupatia
mitol. morska deklica sirena
morska gladina superficie del mare
morska ožina stretto (di mare), braccio di mare
morska usedlina sedimento marino
meteor. morski dim foschia
morski preliv (morska vrata) stretto marino
morski razbojnik, ropar corsaro, pirata
morski rokav braccio di mare
morski tok corrente marina
morski veter brezza di mare
morska nimfa nereide, oceanina
min. morska pena sepiolite, schiuma di mare
mitol. morska pošast orca
meteor. morska tromba tromba marina
morska plovba navigazione marittima
geogr. morski potres maremoto
morski rokav gomito di mare
morski vihar fortunale
morski val flutto
2. zool.
morska kača serpente di mare (Lauticada colubrina)
morske krave sireni (sing. -e) (Sirenia)
morska lastovica dattilottero, rondine di mare (Dactylopus volitans)
morske lilije crinoidi (sing. -e) (Crinoidea)
morska vidra lontra marina
morska zvezda stella di mare, asteria
zool. morski golob aquila di mare, miliobate (Myliobatis aquila)
morski ježek riccio di mare, echino
morski konjiček ippocampo, cavalluccio marino (Hyppocampus guttulatus)
morski lev leone marino, otaria (Otaria)
morski list sogliola (Solea)
morski medved callorino, foca orsina (Callorhinus alascanus)
morski pajek pantopode (pl. -i) (Pantopoda)
morski pes pescecane, squalo
morski petelin cappone, gallinella imperiale
morski prašiček porcellino d'India, cavia (Cavia cobaya)
zool. morsko uho aliotide, orecchia di mare (Haliotis)
morska igla aguglia (Belone belone)
morska iskrnica nottiluca (Noctiluca)
morska kljunačka pesce trombetta (Centriscus scolopax)
morska kumara cetriolo di mare, oloturia (Holoturia)
morska mačka gattuccio (Schyliorhinus canicula)
morska pajkovica maia, grancevola (Maia squinado)
morska papiga pulcinella di mare (Fratercula actica)
morska papigica pesce pappagallo, scaro (Scrus cretensis)
morska plošča passera di mare (Pleuronectes platessa)
morska podgana re di aringhe, chimera (Chimaera)
morska spaka rana pescatrice (Lophius piscatorius)
morska sraka beccaccia di mare, ostralega (Haematopus ostralegus)
morska svila bisso
morska ščuka luccio di mare, sfirena (Sphyraena sphyraena)
morska želva chelidra (Chelydra serpentina)
morske šile singnatidi (sing. -e) (Syngnatidae)
morski bič pastinaca (Dasyatis pastinaca)
morski galeb mugnalaccio (Larus marinus)
morski glavač scazzone, magnarone (Cottus gobio)
morski kokot dattilottero, rondine (Dactylopterus volitans)
morski lipan muggine
morski mandelj mandorla di mare (Philine aperta)
morski mesec pesce luna, ortagorisco (Mola mola)
morski pegazi pegasiformi (sing. -e) (Pegasiformes)
morski slon elefante marino (Mirounga leonina)
morski somi squaliformi (sing. -e) (Squaliformes)
morski vrag manta, razza cornuta (Manta birostris)
morski zajci ciclotteridi (sing. -e) (Cyclopteridae)
morski zmaj pesce ragno (Trachinus draco)
morski zvezdogled pesce prete, pesce lucerna (Uranoscopus scaber)
morsko šilo pesce ago (Syngnathus acus)
3. bot.
morska čebulica scilla marittima (Scilla)
bot. morska trava zostera (Zostera marina)
morska ločika lattuga di mare, ulva (Ulva lactuca)
morski loč quercia marina (Fucus vesciculosus) - Rabe, der, (-n, -n) krokar, Tierkunde vran; schwarz wie ein Rabe vranje črn; ein weißer Rabe figurativ bela vrana; stehlen wie ein Rabe krasti kot sraka
- rajčic|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija der Paradiesvogel (bela Weißer, modra Blauer, rdeča Roter, rumena Gelber, velika Großer)
bleščeča rajčica Schillerparadiesvogel
iglasta rajčica Strahlenparadiesvogel
kraljeva rajčica Königsparadiesvogel
prava rajčica Echter Paradiesvogel
rajska sraka Astrapia: die Paradies-Elster
rumeno-črna rajčica Gelbschwarzer Paradiesvogel
rajčica srpokljunka der Sichelschnabel
dolgorepa srpokljunka der Langschwanzsichelschnabel
rajčica srporepka der Sichelschwanz
ščitasta rajčica der Reifelvogel
trobentasta rajčica Trompetenparadiesvogel
vranja rajčica Rabenparadiesvogel
žametna rajčica Samtparadiesvogel - rubare v. tr. (pres. rubo)
1. krasti; (nasilno, z zvijačo) vzeti (tudi ekst.):
rubare una mossa prehiteti potezo
rubare lo stipendio slabo delati, krasti Bogu denar
rubare un segreto a zvabiti skrivnost iz
andare a rubare in casa del ladro pren. početi kaj jalovega
2. pren.
rubare il cuore osvojiti, streti srce
rubare il mestiere a qcn. iti v tuj zelnik, poseči, posegati v tuje pristojnosti
rubare ore al sonno naprezati se noč in dan
rubare il tempo a qcn. komu krasti čas, nadlegovati koga z nepomembnimi zadevami
rubare la vista zakrivati pogled (poslopje)
rubarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj poželjivo gledati
tutti se la rubavano per complimentarla vsi so se trgali, da bi ji čestitali
3. absol. krasti:
rubare a man salva krasti nekaznovano kot sraka
rubare sul peso goljufati na teži - školjkaric|a [ó] ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija (morska sraka) der Austernfischer
- ták1 (-a -o)
A) adj.
1. questo (-a), cosiffatto (-a), siffatto (-a), così; tale, simile:
taka barva mi ni všeč questo colore non mi piace
še nikoli nisem spoznal takega človeka non avevo mai conosciuto una persona così
taki ljudje ne zaslužijo spoštovanja gente cosiffatta è indegna di stima
v takem položaju je, da se mora odločiti è in una situazione tale da doversi decidere
2. (izraža enakost lastnosti) così, (così) come:
bila je vsa razburjena, take je še nisem videl era fuori di sé, così non l'avevo mai vista
hočem čevlje, take, kot jih nosijo sošolci voglio le scarpe come le portano i compagni di scuola
taka je kot sraka, vse odnese è come la gazza: porta via tutto
3. (za izražanje velike stopnje tega, kar pove samostalnik) così, come, uguale:
takega reveža ni daleč naokoli è un poveraccio come non ce n'è da queste parti
ta voda je dobra, da ni take buonissima quest'acqua, di uguali non ce n'è
tak lep dan, vi pa sedite zaprti doma in una giornata così (bella) voi ve ne state chiusi in casa
4. kar tak (za izražanje nespremenjenega stanja) così:
naj vam steklenico zavijem? Ne, kar tako jo dajte Devo incartare la bottiglia? No, va bene così
5. tak in tak, tak pa tak (za izražanje stanja, ki se noče ali ne more imenovati) così e così:
obljubili so mi tako in tako plačo mi hanno promesso uno stipendio così e così
6. tak ali tak (kakršenkoli) qualunque, qualsiasi:
naj bo blago tako ali tako, te cene ni vredno qualunque sia la merce, il prezzo è esagerato
7. kot tak come tale:
poudarek je na vrednosti človeka kot takega l'accento è sul valore dell'uomo come tale
strokovnjak je in kot tak še posebej odgovoren è un esperto e, come tale, particolarmente responsabile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tak delavec je, da ga je treba iskati un lavoratore così non lo trovi, anche a cercarlo col lanternino
iron. junak pa tak, kar zbežal je bell'eroe! Ha semplicemente tagliato la corda
ne bodi tak kmet! non fare il cafone!
ni maral ne takih ne drugačnih zapletov evitava le complicazioni di qualunque sorta
pomoč potrebuje, pa naj bo taka ali drugačna ha bisogno di aiuto, qualunque sia
taka reč je bila zaradi njega per colpa sua ne è venuto un putiferio che non ti dico
štiri dni ni taka reč quattro giorni non sono tanti
nabrali ste dosti jurčkov. Ni taka reč! quanti porcini (ha raccolto)! Le pare? Neanche tanti
pog. naj vam takoj naredim? Ni taka sila le faccio subito? Non c'è fretta
pog. hudič, pa tako kosilo! bella porcheria un pranzo così!
PREGOVORI:
kakršen oče, tak sin quale il padre, tale il figlio
kakršna setev, taka žetev quel che si semina, si raccoglie
kakršna ptica, taka pesem ogni uccello ha il suo verso
B) táki (-a -o) pron. cosiffatto (-a), siffatto (-a), così, tale, simile:
njemu in takim ne smeš zaupati non fidarti di lui e di gente come lui
pren. devetih takih se ne bojim neanche una dozzina di tipi come lui mi fanno paura
športnik, da je malo takih un atleta come pochi
dobil je tako pod rebra, da mu je zmanjkalo sape si prese un colpo tale alle costole da fargli perdere il fiato
prekliči, če ne ti tako primažem ritira le tue parole se no ti mollo una sberla tale che...
take je govoril, da so se vsi smejali le sparava così grosse da far scoppiare dal ridere
polje je rodovitno, da malo takih un campo fertile come pochi
kaj takega še ne! robe da matti!
kaj je to takega, če se loči che male c'è se divorzia? - tatínski (-a -o) adj. di, dei ladri; ladro, ladresco, ladronesco:
tatinski sosed vicino ladro
tatinska družba banda di ladri
tatinski podvig impresa ladronesca
tatinska sraka gazza ladra - voleur, euse [vɔlœr, öz] adjectif tatinski; masculin, féminin tat, tatica; lopov
voleur à la tire žepar
il est fait comme un voleur (familier) videti je kot pravi ropar (zanikrn, neurejen)
prendre une voleurse la main dans le sac ujeti tatico pri dejanju (tatvini)
il est voleur comme une pie on krade kot sraka - κόραξ, ακος, ὁ [Et. lat. corvus, cornix, slov. sraka, rus. soróka, nem. Rabe (stvn. hraban)] vran, krokar, gavran.