-
prìsjećati se -ām se (ijek.), prìsećati se -ām se (ek.) spominjati se, domišljati se
-
rammemorare, rammemorarsi v. tr., v. rifl. (pres. /mi/ rammēmoro) knjižno spomniti, spominjati se
-
rammentare
A) v. tr. (pres. rammento)
1. omeniti, omenjati
2. spomniti, spominjati se (koga, česa)
3. gled. prišepetavati
B) ➞ rammentarsi v. rifl. (pres. mi rammento)
rammentarsi (di) spomniti, spominjati se (koga, česa)
non rammentarsi dal naso alla bocca imeti slab spomin
-
recollect [rekəlékt] prehodni glagol
spomniti se, spominjati se česa; zopet si priklicati v spomin
(povratno) zbrati se, osredotočiti se, koncentrirati se
to recollect oneself spomniti se, zavedati se
to recollect oneself in prayer zatopiti se v molitev
recollected zbran, miren
-
remember [rimémbə] prehodni glagol
spominjati (spomniti) se; zapomniti si, ne pozabiti, misliti na; na pamet znati ali vedeti; izročiti pozdrave, pozdraviti, priporočiti
arhaično spomniti (of na)
neprehodni glagol
spomniti se
remember to come! ne pozabi priti!
remember what I tell you zapomni si, kaj ti rečem
remember me kindly to your sister lepo pozdravite (svojo) sestro!
I cannot remember the man you mean ne morem se spomniti, koga mislite
he cannot remember names on si ne more zapomniti imen
don't you remember me? se me ne spomnite?
as far as I can remember kolikor se morem spomniti
he wants (begs) to be remembered to you on želi, da vam izročim njegove pozdrave, on vas lepo pozdravlja
if I remember right če se prav spominjam
not that I remember ne da bi jaz vedel
to remember oneself zavedeti se; popraviti se
-
reminisce [reminís] neprehodni glagol
pogovorno spominjati se, prepuščati se spominom, živeti v spominih, govoriti o preteklosti
-
ressentir* [rəsɑ̃tir] verbe transitif (živo) čutiti, občutiti; zameriti; spominjati se s hvaležnostjo
se ressentir spomniti se
se ressentir de čutiti učinke, posledice
ressentir un malaise, une douleur občutiti neugodje, bolečino
ressentir de l'amitié, de la sympathie, de l'amour, de la pitié čutiti prijateljstvo, simpatijo, ljubezen, usmiljenje
ressentir un bienfait, se ressentir d'un bienfait spomniti se (s hvaležnostjo) dobrote
ressentir une insulte, se ressentir d'une insulte zameriti žalitev
se ressentir d'un mal čutiti učinke, posledice bolezni
il se ressent de sa chute, de son opération, de son ancienne blessure čuti posledice svojega padca, svoje operacije, svoje stare rane
notre pays s'est ressenti longtemps de la guerre naša dežela je dolgo časa čutila posledice vojne
(familier) s'en ressentir pour čutiti se v dobri dispoziciji za
ne pas s'en ressentir pour quelque chose ne imeti volje, poguma za kaj
il ne s'en ressentait pas pour faire les 10 kilomètres à pied ni imel volje, poguma, ni se mu ljubilo napraviti 10 km peš, prepešačiti 10 km
-
re-tineō -ēre -tinuī -tentum (re in tenēre)
1. zadrž(ev)ati (zadržavati), pridrž(ev)ati (pridržavati), ustaviti (ustavljati), zaustaviti (zaustavljati), (trdno) prije(ma)ti, (trdno) držati, ne pustiti (puščati) od sebe: Ter., S., L., Sen. ph., Plin. iun. idr., quid nunc me retines? concilium dimittit, Liscum retinet C., hominem summa vi retinere coepit Ci., navicularios retinere Ci. prijeti, ujeti, retentā utrāque nave C., tempestate retineri C., aegre (= non) sunt retenti, quin … C. komaj so se dali (niso se dali) zadržati, lacrimas retinere O. tajiti (prikrivati, skrivati) solze, verba volare retenta O. od boli zadržane; occ. obdržati: Pl., Eutr. idr., quos nummos acceperat, retinuit omnes Ci., ferrum in vulnere N., tertiam partem armorum in oppido C.
2. (za)držati (zadrževati), pridrž(ev)ati (pridržavati), (o)hraniti (ohranjati), (ob)držati, udržati, ne pustiti (puščati), ne opustiti (opuščati), ne izpustiti (izpuščati) česa, ne izogniti (izogibati) se česa, čemu: H., Plin. iun. idr., arcum manu Ci., Graecos sub sua (Galliam in populi Ci.) retinere potestate N., oppidum retinere C., Aegyptum, Moesiam Cu., Eutr., arces Cat.; metaf.: Graeciae principatum retinere Cu., potestatem bonitate N., amicos observantiā, rem parsimoniā Ci., paululum etiam spirans ferociamque animi, quam habuerat vivos, in voltu retinens S., fidem in amicitia Ci., virtutis memoriam, Milonis memoriam Ci.; obratno: aliquid in memoriā N. (o)hraniti (ohranjati) v spominu, ne pozabiti (pozabljati), aliquid memoriā Ci., animos sociorum in fide L.; pregnantno: aliquem in officio Ci. ohraniti (ohranjati) si zvestega; occ.
a) obdržati kot pravilo, zakon; z ut ali ne in cj.: Q., vehementer id retinebatur (strogo so se držali tega, strogo so gledali na to … ), populi comitia ne essent rata, nisi … Ci.
b) (o)hraniti (ohranjati) v spominu, spominjati se: Gell.; z ACI: Ulp.
3. metaf. zadrž(ev)ati (zadržavati) = (o)brzdati, (u)krotiti, v strahu imeti (držati), ostro (trdo) prijeti (držati) koga: gaudia nec retinet Rhoetus O., retenta crescit rabies O., liberos pudore, liberalitate, metu retinere Ter.
b) zabavati, zanimati koga kaj: ordo ipse annalium mediocriter nos retinet Ci., (sc. Picus) ore suo volucres vagas retinere solebat O. — Od tod adj. pt. pr. retinēns -entis (trdno) držeč se česa, zelo gledajoč na kaj, zelo upoštevajoč kaj, zelo marajoč za kaj: retinens sui iuris dignitatisque Ci., avitae nobilitatis T., antiqui moris T., Sallustius proprietatum in verbis retinentissimus Gell.
Opomba: Sinkop. cj. pf. retinerit: Luc.
-
rimembrare, rimembrarsi v. tr., v. rifl. (pres. /mi/ rimēmbro) knjižno spomniti, spominjati se
-
risovvenire*
A) v. tr. (pres. risovvēngo) knjižno spet priskočiti komu na pomoč
B) ➞ risovvenirsi v. rifl. impers. (pres. mi risovviēne) knjižno spomniti, spominjati se
-
sjȅćati se -ām se (ijek.), sȅćati se -ām se (ek.) spominjati se
-
smack1 [smæk]
1. samostalnik
(pri)okus (of po)
zadah; buket; sled, majhna količina, malček, malce, mrvica; primes (of česa)
nekaj, kar spominja na
a pleasant smack of currants prijeten okus po ribezlju
there is a smack of the Bohemian in him nekaj bohemskega (ciganskega) je v njem
2. neprehodni glagol
imeti okus (of po)
dišati po; spominjati na; dajati vtis
this wine smacks of the cask to vino diši po sodu
his ideas smack of liberalism njegove ideje diše po liberalizmu
-
souvenir, * se [suvnir] spominjati se, spomniti se; pomniti, ne pozabiti; misliti na
je n'arrive pas à me souvenir de vous ne morem se vas spomniti
je ne me souviens pas de vous avoir vu ne spomnim se, da bi vas videl
il ne me souvient pas de vous avoir dit cela ne spominjam se, da bi vam to rekel
vous souvient-il d'avoir vu ce film? se spomnite, da bi bili videli ta film?
s'il m'en souvient bien če se prav spominjam
tu t'en souviendras! to boš pomnil! to boš obžaloval!
(familier) je m'en souviendrai tega ne bom pozabil, maščeval se bom
se souvenir de ses promesses spomniti se svojih obljub
-
sovvenire*
A) v. tr. (pres. sovvēngo) knjižno
sovvenire qcn. di komu pomagati s čim
B) v. intr.
sovvenire a pomagati, priskočiti komu na pomoč
C) ➞ sovvenirsi v. rifl. (pres. mi sovvēngo) spomniti, spominjati se
-
trascordarse [-ue-] ne se več dobro spominjati
-
вспоминать, вспомнить/вспомянуть spominjati se česa, v spominu obujati, spomniti se česa;
-
вспоминаться, вспомниться/вспомянуться (brezos.) spominjati se, spomniti se
-
запоминаться, запомниться spominjati se, spomniti se
-
зга́дуватися -дуюся недок., spomínjati se -am se nedov.
-
здога́дуватися -дуюся недок., spomínjati se -am se nedov.