Franja

pusten pihati, pihniti; (laut atmen) sopihati; figurativ auf etwas pusten požvižgati se na (kaj)

púvati pûvām
1. pihati: od gore je vjetrić puvao
2. puhati, sopihati
3. pezdeti: puvati kao svinja
4. puvati s kim u isti rog trobiči s kom v isti rog

sbuffare v. intr. (pres. sbuffo) puhati; sopsti, sopihati; prskati, prhati (konj)

schnauben sopsti, pihati, sopihati; vor Wut schnauben pihati od jeze; sich die Nase schnauben usekniti se

schnaufen sopihati, pihati, puhati

sfiatare

A) v. intr. (pres. sfiato)

1. izdihavati; sopihati:
il cavallo sfiata dalla fatica konj sopiha od napora

2. uhajati (plin):
il gas sfiata dalla tubazione plin uhaja iz cevovoda

B) ➞ sfiatarsi v. rifl. (pres. mi sfiato)

1. glasba zgubiti, zgubljati zven; razglasiti se

2. pog. priti ob glas, zahripeti (od govorjenja, kričanja)

soffiare

A) v. tr. (pres. soffio)

1. pihati, puhati:
soffiare il fumo della sigaretta pihati cigaretni dim
soffiarsi il naso usekniti se

2.
soffiare il vetro pihati steklo

3. pog. prišepetavati

4. pog. vohuniti; ovaditi, ovajati; žarg. špecati:
soffiare malignità obrekovati

5. ukrasti, speljati; žarg. odpihniti:
gli ha soffiato la ragazza speljal mu je dekle

B) v. intr.

1. pihati; razpihovati (tudi pren.)

2. pihati; sopihati

3. pihati (veter)

sòptati sȍpćēm sopsti, sopihati

stronfiare v. intr. (pres. stronfio) toskansko sopihati; smrčati

suflá súflu

I. vi.

1. pihati
□ a sufla nasul usekniti se

2. dihati, sopihati

II. vt.

1. razpihovati

2. odpihniti

3. prišepetavati, prišepniti

su-spīrō -āre -āvī -ātum (subs in spīrāre)

I. intr.

1. (iz)pariti se, izparevati, hlapeti, izhlapiti, izhlapevati: tellus, atro exundante vapore suspirans Sil.

2. globoko (za)dihati, globoko (za)sopsti: suspirat ab imis pectoribus O.

3. vzdihovati, ječati, ihteti: Pl., Cl. idr., cum diu occulte suspirassent Ci. ep., dumque ibi suspirat O.; pesn.: sola suspirat in illa O. vzdihuje (medli) le po njej, le v njo je zaljubljen; tako tudi: puella in flavo saepe hospite suspirans Cat.; z neodvisnim govorom: adulta virgo suspiret: „Eheu, ne … sponsus lacessat … leonem … “ H.; metaf. (o stvareh): curis sumptus suspirantibus Enn. ap. Ci. od tesnobnih skrbi, fluitant arcus, pendentes placido suspirant igne (= amore) Cl. ječijo od ljubezni. —

II. trans.

1. izdihniti, izdihati (izdihovati, izdihavati), izpariti (izparjati, izparivati), izhlapiti (izhlapljati), odda(ja)ti: nebulas, ventos Lucan., specus suspirans ore paludem Sil., arcanum suspiravere calorem Cl.

2. sopsti, sopihati od česa, navdan biti s čim, navzeti se česa, biti poln česa: inclusum suspirat pectore Bacchum Sil.

3. „privzdihniti, privzdihovati“ kaj = vzdihovati, medleti, hrepeneti, koprneti po kom ali čem, želeti koga, kaj, požele(va)ti koga: Prud., Cl. idr., nuntius hospitae, suspirare Chloën (sc. Gygen) … dicens H. da Hloa vzdihuje (po Gigesu), alios suspirat amores Tib., suspirat matrem longo non visam tempore Iuv., maiorem suspirat Achillem Val. Fl. želi, quid suspiratos … nautis Ledaeos referam fratres Sil. zaželena, suspiranda domus (rodbina) Stat.; z ACI: suspirat arator crebrius, in cassum magnos cecidisse labores Lucr. tožeč (otožno) zavikne (vzklikne).

wheeze [wi:z]

1. samostalnik
sopenje, sopihanje, sopihajoče dihanje (pri astmi itd.)
gledališče, sleng improvizirana šala, domislek
pogovorno star dovtip; trik

2. neprehodni glagol
sopsti, sopihati, težko dihati
prehodni glagol
(= wheeze out) izgovoriti, izustiti s sopihajočim glasom

whoop [hu:p]

1. samostalnik
glasen krik, vpitje, krik in vik, kričanje; bojni krik, krik maščevanja
pogovorno prebita para

not worth a whoop počene pare ne vreden

2. neprehodni glagol
vpiti, kričati; sopsti, sopihati
prehodni glagol
zavpiti (kaj), kričati na koga, nahruliti (koga)

to whoop it up ameriško, sleng razgrajati

3. medmet
hej! halo!

whoop for...! naj živi...! živel...!

кряхтеть stokati, sopihati

пыхтеть sopihati; potiti se

сопі́ти -плю́ недок., sôpsti sôpem nedov., sopíhati -am nedov.

šìkariti -īm sopihati pod bremenom

пропыхтеть zasopihati se; sopihati nekaj časa

anhēlitus -ūs, m (anhēlāre)

1. težko dihanje, sopihanje, hlipanje: ex cursura anhelitum ducere Pl. sopihati, anhelitus moventur Ci. človek se zasope, quatit aeger anhelitus artūs V., anhelitum trahere Ps.-Q. zasopsti, loviti sapo, anhelitus crebri Sen. ph.; v pl. kot bolezen težka sapa, naduha: Plin.

2. met.
a) pesn. dih, sapa: Plin., tristis anhelitus oris O., aridus e lasso veniebat anhelitus ore O.
b) hlap, para, izparina, sopuh: terrae, vini Ci.

aura -ae (pesn. tudi v st.lat. obliki aurāī V.), f (gr. αὔρα; prim. ventus)

1. sapa, sapica, pih: ventus et aura O., venti et aurae cient (mare) L., me nunc omnes terrent aurae V., aurarum et silvae metus H., aura fluminis L. ali maris Cu. ugoden vetrič z reke, z morja.

2. occ.
a) (ugoden ali hud) veter: nocturna C., aspirant aurae in noctem V., facilis, levis, secunda, rapida, tumens, grandior aura, ventosae aurae O., nivales aurae H., ventosi ceciderunt murmuris aurae V., aurae vela vocant ali vocat iam carbasus auras V., colligere auras velis Lucan.
b) duh, vonj, hlap: quae (naturae) mittat naribus auram Lucr., dulcis compositis spiravit crinibus aura V., notas odor attulit auras V.
c) (b)lesk, sij(aj): auri per ramos aura refulsit (aliteracija!) V., quae se tollunt in luminis auras V.
č) tok toplote: simul ac longuido corpori solis calidior visa est aura Varr. ap. Non.
d) (od)jek, odmev: illi nomen ab extremis fontibus aura refert Pr., si modo damnatum revocaverit aura puellae Pr.

3. sinekdoha vzduh, zrak, v pl. vzdušje, ozračje: aura mixta vapore Lucr., follibus auras accipiunt redduntque V., in auras aëraque humor abit V.; pogosto aëris aurae Lucr. ali aëriae aurae Lucr., O., Tib., aërias telum contorsit in auras V. v nebesno ozračje. Poseb. zrak, ki ga dihamo: aetherias vitales suscipere auras, vesci vitalibus auris, reducere naribus auras Lucr., captare naribus auras V. sopihati, auras vitales carpis V. dihaš življenjski zrak = živiš, si vescitur aurā aetheriā nec occubat umbris V., trahere auras Sen. tr., haurire auram communem Q.

4. met.
a) višina, nebo: cursum per auras dirigere, Fama se attollit in auras V., assurgere in auras, se agere ad auras, tendere ad auras V., fluctus sub auras erigere V. kvišku, proti nebu, stat ferrea turris ad auras V. kipi proti nebu, fugere in auras Sen. tr.
b) (gornji) svet: superas venire (evadere) ad auras V., superas educere ad auras O., ut dolor increvit seque ipsum pondus in auras expulit O. in je prisililo breme (materinega telesa) samo na svet.
c) svet = javnost, (beli) dan: illos (Danaos) patefactus ad auras reddit equus V. da iz sebe na plano, auras aegra fugit V. se izogne belemu dnevu, fas omnia ferre sub auras V. na dan (na svetlo) spraviti.

5. pren. lahna, begljiva, begotna, (zares ali le na videz) ugodna, vabljiva sapa, sapica; v podobah, vzetih iz mornarskega življenja: neque periculi tempestas neque honoris aura potuit eum de suo cursu demovere Ci. vihra... lahno vejanje, dum flavit velis aura secunda meis O.; parva aura rumoris Ci., tenuis famae aura V., levis aura spei obicitur L. iskrica, libertatis auram captare L. gnati se za vsako sapico (= upanjem) svobode, aura favoris popularis L.; poseb. pogosto populāris aura nezanesljiva ljudska naklonjenost (blagovoljnost): Q., aurae popularis captator Ci., aurae popularis homo L., arbitrio popularis aurae H.; v istem pomenu tudi pl.: gaudere popularibus auris V., popularibus auris inpelli Lucan.; tudi samo aura: iam aura, non consilio ferri L. dati se unesti sapi ljudske naklonjenosti; pesn. o ljubezni: tua ne retardet aura maritos H. tvoja ljubeznivost, nescius aurae fallacis H. varljive naklonjenosti; prim.: incerta Cupidinis aura O.