Franja

concentus -ūs, m (concinere)

1. skladno petje, soglasje: catervae et concentus Ci. pevski zbori, sonus varios concentus efficit Ci., c. avium Ci., V. ptičji zbor, et tepidum volucres concentibus aëra mulcent O., tubarum ac cornuum c. L., c. vocisque lyraeque O., signorum Cu.; occ. soglasna pohvala občinstva v gledališču: Plin. iun.

2. pren.
a) skupno učinkovanje vonjav: tot generum aurae spirante concentu Plin.
b) prehod (prehajanje) barve v barvo: in unum concentus Plin. prehajanje druge v drugo.
c) duševno soglasje, sloga, skladnost, ujemanje: melior actionum quam sonorum concentus Ci., nunc age, quid nostrum concentum dividat, audi H., nec tam vocis ille quam virtutis concentus videtur T., mentium animorumque c. Gell.

concert [kɔ̃sɛr] masculin koncert; sporazumnost, soglasje, skladnost

de concert sporazumno, (kot) dogovorjeno, skupno
le concert des grandes puissances soglasnost velesil
concert de louanges soglasna hvala
salle féminin, programme masculin de concert koncertna dvorana, koncertni spored
concert des auditeurs (radio) koncert po željah
concert spirituel cerkven koncert
le concert a été télévisé koncert so oddajali po televiziji
agir de concert avec ses amis delati sporazumno s prijatelji

concierto moški spol koncert; soglasje; dogovor, pogodba

concierto filarmónico filharmonični koncert
concierto coral, concierto vocal pevski koncert
de concierto, con concierto enoglasno, soglasno
sin orden ni concierto brez reda in mere; na slepo, tjavdan
quedar de concierto (sobre, acerca de) zediniti se (o)

concinentia -ae, f (concinere)

1. soglasje, skladnost v glasbi: Macr.

2. pren. so(raz)merje, so(raz)mernost: Sid.

concord¹ [kɔ́nkɔ:d] samostalnik
sloga, enotnost; soglasje; dogovor
slovnica skladnost
glasba harmonija

concord builds houses, discord destroys them sloga jači, nesloga tlači

concordación ženski spol skladnost, soglasje

concordancia ženski spol soglasje, skladnost

concordanza f

1. ujemanje, soglasnost, soglasje:
concordanza di punti di vista ujemanje stališč

2. jezik ujemanje, kongruenca

3. jezik sosledica:
concordanza dei tempi sosledica časov

4.
concordanze pl. lit. konkordance, slovarček pojmov in imen

concōrdia f sloga, soglasje, skladnost

concordia ženski spol skladnost, soglasje, sloga; poročni prstan iz dveh obročkov

concordia -ae, f (concors)

1. enodušnost, istomiselnost, enotnost, složnost, sloga: concordiā parvae res crescunt, discordiā maxumae dilabuntur S., ex dissensione ad societatem concordiamque revocati Ci., concordiam constituere, confirmare Ci., disiungere Ci. ep. ali turbare L., ab diutina ira tandem in concordiam redigere ordines L., concordiae inter se consulere, concordiae in commune consulere L., concordiam et pacem firmare in perpetuum Cu., mirā concordiā vivere T. (o zakoncih), c. equestris Ci. (med vitezi), felix Pr., discors Lucan. (med pisano se gledajočimi knezi); pren. o abstr.: (temperantia) pacem animis affert et eos quasi concordiā quādam placat Ci., rerum agendarum ordo et, ut ita dicam, concordia Ci.

2. met. enodušen (zvest) prijatelj: et cum Pirithoo, felix concordia, Theseus O. eno srce in ena duša.

3. pren. soglasje, soglasnost, složnost, skladnost, privlačnost: Sirenum Petr. = sirenskega petja, vocum Col., nervorum Q., discors c. (sc. ignis et aquae) O. (prim.: discordia concors Lact.) ali rerum c. discors H. nesložna složnost (oksimoron): po Empedoklovem nauku, da vse nastane iz večnega nasprotovanja med prvinami, na katere delujeta νεῖκος καὶ φιλότης, rupta rerum c. Sen. ph., c. rerum et repugnantia Plin., c., quam magnes cum ferro habet Plin.

4.
a) pooseb. Concordia -ae, f Konkordija, Sloga, boginja sloge, ki je imela v Rimu in zunaj njega več svetišč, posvečenih po srečni poravnavi domače nesloge. Prvo tako svetišče je postavil Kamil na vzhodni rebri Kapitolija; tu je včasih zboroval senat: Ci., S., O.
b) več mest z imenom Concordia -ae, f Konkordija, poseb. α) venetsko mesto (zdaj Concordia Segittaria): Mel., Plin., Fr., Aur. β) luzitansko mesto: Plin.; — od tod preb. Concordiēnsēs -ium, m Konkordij(an)ci: Plin. γ) Concordia Iūlia Julijska Konkordija, rim. naselbina v betski Hispaniji, sprva Nertobriga: Plin., imenovana tudi Concordiēnsis colōnia Konkordijska kolonija (naselbina): Fr.; preb. Concordiēnsēs -ium, m Konkordij(an)ci: Fr. δ) triboško mesto v belgijski Galiji: Amm.
c) Concordia Konkordija kot osebno ime. α) priimek cesarja Vitelija: Suet. β) ime neke sužnje: Paul. (Dig.).

concórdie f sloga, soglasje, skladnost

concurrence [kənkʌ́rəns] samostalnik
hkraten dogodek; sodelovanje, soglasje; koordiniranje
matematika presečišče

conformance [kənfɔ́:məns] samostalnik
prilagajanje; soglasje

in conformance to glede na, skladno s
in conformance with v soglasju s

conformité [-te] féminin skladnost, soglasje, ujemanje; podobnost; vieilli prilagodljivost, prilagoditev

en conformité avec, en v skladu z
conformité de goûts skladnost okusov
ses actes ne sont pas en conformité avec ses principes njegova dejanja se ne skladajo z njegovimi načeli

congruence [kɔ́ŋgruəns] samostalnik (with, between)
soglasje; skladnost; doslednost; primernost

congruence [kɔ̃grüɑ̃s] féminin skladnost, soglasje, kongruenca

congruité [-grɥite] féminin skladnost, ujemanje, soglasje

conséns -uri n privolitev, soglasje, konsenz

cōnsēnsiō -ōnis, f (cōnsentīre)

1. soglasnost, soglasje, enoglasnost, enoglasje, složnost, sloga, edinost; s subjektnim gen.: numquam maior consensio populi universi fuit Ci., ego tantā consensione Italiae restitutus Ci., c. omnium gentium Ci.; s subjektnim in objektnim gen.: tanta universa Galliae (subj. gen.) consensio fuit libertatis vindicandae (obj. gen.) ..., ut C.; nam. obj. gen. z de ali in in abl.: nulla de iis magistratuum c. Ci. edinost v tej zadevi, quo in discrimine cum mirifica senatūs, … singularis omnium bonorum consensio in me tuendo exstitisset Ci. ep.

2. occ. (v slabem pomenu) dogovor, tajni sporazum, skrivni „klub“, zarotitev, zarota (poseb. zoper državo): c. magistratuum, quae honestae sodalitas nominatur Ci., consensio patefacta est compromisso Sardorum Ci., c. scelerata Ci. ep., globus consensionis N. zarotniška svojat, non sine magna multorum consensione N. v tajnem sporazumu z mnogimi, civitatum … nondum aperta consensione T.; v pl.: nullaene consensiones factae esse dicuntur? Ci.

3. pren. (o abstr.) ujemanje, skladnost, složnost: voluntatum, studiorum, sententiarum summa consensio Ci., c. naturae Ci.; govorna podoba: Q. (IX, 2, 51).