Franja

krváv sanglant, taché (ali souillé) de sang, ensanglanté , (meso) saignant

krvava bitka bataille ženski spol sanglante
krvava sodba juridiction ženski spol criminelle, arrêt moški spol de mort

mnenj|e¹ [ê] srednji spol (-a …)

1. osebno: die Meinung; Ansichten množina
osebno mnenje Privatmeinung
vnaprejšnje (slabo) mnenje [vorgefaßte] vorgefasste/voreingenommene Meinung
sprememba mnenja die Meinungsänderung
mnenja se razhajajo die Meinungen sind geteilt, die Meinungen gehen auseinander
biti mnenja, da … der Meinung sein …
izražanje mnenja die Meinungsäußerung (svobodno freie)
jasno povedati svoje mnenje seinen Standpunkt klarmachen
figurativno povedati komu svoje mnenje (jemandem) gehörig die Meinung sagen, deutlich/gehörig Bescheid sagen
ne skrivati svojega mnenja aus seinem Herzen keine Mördergrube machen
spremeniti svoje mnenje sich anders überlegen
o tem so mnenja lahko različna darüber [läßt] lässt sich streiten, das ist eine Einstellungssache
imeti napačno mnenje o sich irren in
imeti slabo mnenje o gering denken von, schlecht/nicht gut zu sprechen sein auf, wenig/nichts von etwas halten
imeti dobro mnenje o viel halten von, eine gute Meinung haben von, große Stücke halten auf

2.
javno mnenje öffentliche Meinung
svetovno javno mnenje Weltmeinung
raziskovanje javnega mnenja die Meinungsforschung
raziskovalec javnega mnenja der Meinungsforscher

3. (strokovno stališče) die Meinung, -meinung (uveljavljeno Lehrmeinung)
drugačno mnenje abweichende Meinung
nasprotno mnenje Gegenmeinung, Gegenansicht
pravno mnenje Rechtsmeinung
šolsko mnenje Schulmeinung
teološko mnenje theologische Meinung
… mnenj Meinungs-
(boj der Meinungsstreit, izmenjava der Meinungsaustausch, razhajanje die Meinungsverschiedenheit)
biti istega mnenja z einer Meinung sein (mit), die Ansichten teilen (mit)
biti drugačnega mnenja eine andere Anschauung haben
biti nasprotnega mnenja gegenteiliger Meinung sein
sem enakega mnenja ganz meine Meinung
o tem se mnenja razhajajo das wird kontrovers diskutiert

4.
ločeno mnenje die Sondermeinung

5.
trdno mnenje (sodba) das Urteil (ustvariti si mnenje sich ein Urteil bilden)
brez lastnega mnenja urteilslos

6. (stališče) v kakem postopku: die Stellungnahme
prositi za mnenje um Stellungnahme bitten
pridobiti (uradno) mnenje eine Stellungnahme einholen
pravo pravica, povedati svoje mnenje das Recht auf Anhörung
| ➞ → javno mnenje

móder² (-dra -o)

A) adj.

1. (preudaren, pameten) saggio, savio, assennato, avveduto, prudente:
moder svetovalec saggio consigliere
modra sodba giudizio ponderato
modra politika saggia politica
lit. moder izrek apoftegma

2. nareč. (resen, zadržan) serio, riservato:
moder obraz faccia seria

B) módri (-a -o) m, f, n
kamen modrih pietra filosofale
hist. sedem modrih i sette savi
rel. trije modri i (re) Magi
nekaj modrih povedati dire cose sagge

napač|en (-na, -no)

1. (nepravi) beseda, knjiga, vlak, sled: falsch
napačen trenutek der falsche Zeitpunkt

2. (napak) falsch, fehlerhaft; inkorrekt, unrichtig, [unrecht] Unrecht; povsem, vseskozi: grundverkehrt, grundfalsch, rundweg falsch; (neumesten) skromnost, sram, patos: falsch, unangebracht; (proti pravilom) regelwidrig
jezikovno napačen sprachwidrig
(zgrešen) verfehlt, Fehl-, Falsch-, [Miß] Miss- (met der Fehlwurf, načrt die Fehlplanung, račun die Fehlrechnung, šport skok der Fehlsprung, šport start der Fehlstart, regulacija die Fehlregulation, barva die Fehlfarbe, kalkulacija die Fehlkalkulation, konstrukcija die Fehlkonstruktion, odločitev ein [Mißgriff] Missgriff, šport podaja der [Fehlpaß] Fehlpass, poteza der Fehlzug, prehrana die Fehlernährung, vknjižba die Falschbuchung, vzgoja die Fehlerziehung, poročilo die Falschmeldung, sodba das Fehlurteil, tolmačenje die [Mißdeutung] Missdeutung, vedenje das Fehlverhalten, upravljanje stroja die Fehlbedienung, zadržanje die Fehlhaltung)
napačen ton ein falscher Ton

3. (zmoten) mnenje, trditev: irrig, abwegig

4. (zavajajoč) falsch, irreführend, betrügerisch

5.
X ni napačen/napačna, (toda) X ist ganz hübsch/nicht unsympatisch, (doch)
| ➞ → konj, vlak, parkirati

negatíven (-vna -o) adj.

1. negativo:
negativna sodba giudizio negativo
negativni odgovor risposta negativa

2. (slab, nesprejemljiv) negativo:
negativni pojavi med mladino fenomeni negativi presenti nei giovani

3. (slab, neprijeten) spiacevole, sgradevole, sfavorevole

4. med. negativo:
izid preiskave je bil negativen l'esito dell'esame è negativo

5. ekon. negativo, passivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
filoz. negativna definicija definizione per negazione
elektr. negativna elektrina elettricità negativa
šol. negativna ocena insufficiente
šport. negativna razlika v golih quoziente reti negativo
ekon. negativna trgovinska bilanca bilancio commerciale negativo
pog. negativna ocena critica, biasimo, censura
rel. negativna teologija teologia negativa, apofatica
fiz. negativni delec particella negativa
kem. negativni element elemento negativo
fot. negativni film negativa
bot. negativni fototropizem fototropismo negativo
fiz. negativni ion ione negativo
elektr. negativni pol polo negativo
fiz. negativni pospešek accelerazione negativa
mat. negativni predznak segno negativo
med. negativni Rh faktor fattore Rh negativo
negativni tisk (stampa) negativa
fiz. gibanje v negativni smeri moto in senso negativo

neizpodbíten (-tna -o) adj. inoppugnabile, inconfutabile, incontestabile, innegabile; apodittico, inapellabile; lapalissiano, positivo:
jur. neizpodbitna sodba sentenza inappellabile
neizpodbitno dejstvo dato positivo
pren. neizpodbitna resnica dogma, vangelo

nepravíčen unjust; unfair; unrighteous, iniquitous; wrongful; (pristranski) partial, biased

nepravíčna sodba an unjust verdict, an unrighteous sentence

nesklépčen qui n'a pas atteint le quorum

nesklepčna sodba jugement qui n'est pas logiquement motivé

ničnostn|i (-a, -o) pravo Nichtigkeits- (razlog der Nichtigkeitsgrund, pritožba die Nichtigkeitsbeschwerde, sodba das Nichtigkeitsurteil, tožba die Nichtigkeitsklage)

oblikovaln|i (-a, -o) Gestaltungs- ( pravopravica das Gestaltungsrecht, sodba das Gestaltungsurteil, tožba die Gestaltungsklage, Rechtsgestaltungsklage); tehnika Form- (stiskalnica die Formpresse, tirnica die Formschiene, stiskanje das Formpressen, štancanje das Formstanzen)
oblikovalno kladivo tehnika der Fassonhammer

odsôtnost abscence ženski spol (tudi figurativno)

v odsotnosti (pravno) par défaut, par contumace
(pravno) sodba (obsodba) v odsotnosti jugement moški spol (ali condamnation) par défaut (ali contumace)
duhovna odsotnost distraction ženski spol, inattention ženski spol, étourderie ženski spol

ógenj fire; (plamen) flame, blaze; (požar) conflagration; (na prostem, kres) bonfire; vojska fire, firing; (za cigareto) light; figurativno (navdušenje) enthusiasm; (vnema) ardour, zeal, passion, heat

pri ógnju at the fire
óg! vojska fire!
z ógnjem in mečem with fire and sword
bengalični ógenj Bengal lights pl
med dvema ógnjema (figurativno) between the devil and the deep blue sea, between the hammer and the anvil
v ógnju (v plamenih) ablaze
pri počasnem, slabem ógnju on a slow fire
božja sodba z ógnjem zgodovina ordeal by fire
odporen proti ógnju fireproof, fire-resistant
križni ógenj vojska cross fire
umetni ógenj (display of) fireworks pl
varen pred ógnjem fire-resistant, fire-resisting, fireproof
nepretrgan ógenj vojska sustained fire
uničevalen ógenj withering fire
metalec ógnja vojska flamethrower
osvetljen od ógnja firelit
ustavitev ógnja vojska cessation of fire
oboževalec ógnja fire worshipper
bil je ves v ógnju (figurativno) he was glowing with enthusiasm
biti pod težkim ógnjem vojska to be under (ali exposed to) heavy fire
biti ves v ógnju za (figurativno) to be fired (ali to be ablaze) with enthusiasm for; to be enthusiastic about
kjer je dim, je tudi ógenj there is no smoke without fire
opečen otrok se boji ógnja a burnt child dreads the fire
dajte mi malo ógnja, prosim may (ali can) I have a light, please?
imate ógenj? have you got a light?, do you have a light?
vas smem prositi za ógenj? may I ask you for a light?, (pogovorno) got a match, please?
óg slabo gori the fire is going out
koncentrirati óg vojska to concentrate one's fire
iti skozi óg za koga (figurativno) to go through fire and water for someone, to go through a great deal for someone
iti po kostanje v óg za koga to pull someone's chestnuts out of the fire
igrati se z ógnjem to play with fire, (figurativno) to play with sharp (ali edged) tools
ógenj je izbruhnil a fire broke out
kuhati na ógnju to cook on a (ali on an open) fire
naložiti premog na ógenj to put coal on the fire
biti izpostavljen težkemu ógnju vojska to be exposed to heavy fire
odpreti (začeti) ógenj vojska to open fire
podpihati ógenj to fan the flame
ógenj poide (je pošel) the fire goes out (has gone out, is out)
izkresati ógenj to strike fire
pogasiti ógenj to put out (ali to extinguish) a fire
napraviti (prižgati) ógenj to make (to light, to kindle) a fire, ZDA to fix a fire
podrezati ógenj to make up the fire, to poke (ali to stir) the fire, to stoke up the fire
prili(va)ti olje na ógenj (figurativno) to add fuel to the fire, to pour oil on the fire
še naložiti na ógenj to replenish the fire
kot ógenj (hitro) se razširiti to spread like wildfire
ógenj je uničil tovarno the factory has been destroyed by fire
ustaviti ógenj vojska to cease fire
ustavi ógenj! (vojaško povelje) hold your fire!, cease firing!
vzdrževati ógenj to keep the fire going
vzeti pod ógenj vojska to fire at
zajeziti ógenj to bank up the fire
zavarovati proti ógnju to insure against fire

oprostil|en (-na, -no) schuldbefreiend
oprostilna sodba pravo der Freispruch

oprostílen

oprostílna sodba acquittal; verdict of not guilty

oprostílen absolutoire; de dispense ; pravno d'acquittement

oprostilni list (za šolo) mot moški spol d'excuse(s)
oprostilno pismo lettre ženski spol de dispense
oprostilna sodba (pravno) acquittement moški spol, absolution ženski spol, sentence ženski spol absolutoire (ali d'acquittement), verdict moški spol d'acquittement (ali de non-culpabilité)

oprostílen (-lna -o) adj. di esonero; di assoluzione, assolutorio; remissivo, remissorio:
jur. oprostilna sodba sentenza assolutoria, assoluzione, proscioglimento

oprostílen

oprostilno pismo carta f de excusa (ali de disculpa)
oprostilna sodba (jur) sentencia f absolutoria, verdicto m de inculpabilidad

oprostit|ev ženski spol (-ve …)

1. davka, prispevkov, plačil: die Befreiung (carinska Zollbefreiung, davčna Steuerbefreiung, plačila pristojbin/taks Gebührenbefreiung, plačila sodnih taks Rechtsgebührenbefreiung, plačila šolnine Schulgeldbefreiung), die Freiheit (davčna Steuerfreiheit); od delovne obveznosti, vojaške obveznosti: die Freistellung
oprostitev od vojaške obveznosti zaradi službenih obveznosti: die Unabkömmlichstellung
oprostitev sodnih stroškov pravo die Prozesskostenhilfe

2. pravo (oprostilna sodba) die Freisprechung, der Freispruch

pavšal|en (-na, -no) pauschal, Pauschal- (cena der Pauschalpreis, obdavčitev die Pauschalbesteuerung, pristojbina die Pauschalgebühr, sodba figurativno das Pauschalurteil, znesek der Pauschalbetrag, stroški množina Pauschalkosten množina)
obravnavati pavšalno pauschalisieren, figurativno in Bausch und Bogen behandeln

pojasnjevaln|i (-a, -o) Erläuterungs- (sodba das Erläuterungsurteil)