Franja

sapid [sǽpid] pridevnik
sočen, okusen, slasten
figurativno zanimiv (pogovor), prijeten

sappy [sǽpi] pridevnik (sappily prislov)
sočen; nežen; mlad
figurativno močan, vitalen, poln življenja
sleng bedast, aboten, neumen

savoureux, euse [savurö, z] adjectif slasten, zelo okusen; sočen; figuré pikanten

fruits masculin pluriel savoureux slastno sadje

savoury [séivəri]

1. samostalnik
zelo začinjena, pikantna jed

2. pridevnik
okusen, tečen, sočen, slasten; dišeč, prijeten; pikanten; kisel, oster, nesladkan

sȍčan -čna -o, sȍčan sòčna sòčno sočen: -o meso; sočan govor; -e riječi; -a psovka

succose [sʌ́kous] pridevnik
poln soka, sočen

succoso agg.

1. sočen

2. pren. jedrnat

succulent [sʌ́kjulənt] pridevnik (succulently prislov)
sočen, poln soka
botanika mesnat; redilen
figurativno obilen, bogat, bujen; živahen, svež, krepak

succulent, e [sükülɑ̃, t] adjectif sočen; hranilen, krepilen; slasten, izvrsten

fruit masculin succulent sočen sadež
mets masculin, repas masculin succulent slastna jed, slasten, izvrsten obed

succulēnto agg.

1. sočen

2. ekst. okusen, slasten

3. bot. mesnat, sukulenten

sūcidus (succidus) 3 (sūcus, succus) sočen, sočnat, svež: solum Ap., ficus Cael. (naspr. aridus), lana Varr., Cels., Plin., Iuv. sveža, pravkar odstrižena, še umazana volna, ki so ji pripisovali posebno zdravilno moč; tako tudi sucida vellera quinque Mart. in sordes sucidae (sc. pecudum) Plin.; metaf. sočen, sokovit = bujen, bohoten, ráščav: mulier Pl.

sucoso sočen

sūcōsus (succōsus) 3 (sūcus, succus)

1. sočen, sočnat, sokovit, poln soka: poma Cels., solum Col., folia, radix, vinum Plin.

2. metaf. bogat z denarjem, denaren, premožen, imovit, bogat: valde sucosi sunt Petr.

suculént -ă (-ţi, -te) adj.

1. sočen

2. okusen, slasten

suculento sočen; hranilen, krepak, obilen, bogat

sūculentus (succulentus) 3 (sūcus, succus) sočen, sočnat, sokovit, poln soka, krepek (krepak): gracilitas, arvina Ap., corpus Paul. Nol.; pren.: furores Prud.

sugoso agg. sočen (tudi pren.)

turgido agg.

1. nabrekel, otekel

2. napet; sočen

3. pren. nabrekel (slog)

vert, e [vɛr, t] adjectif zelen; (sadje) nezrel, (zelenjava) svež; (les) še sočen; (vino) nedozorelo, kiselkasto, kislo; (kava) nepražena; technique še neobdelan, surov; figuré krepak, močan, še čvrst, mladosten, svež; (graja) oster, (očitek) hud; familier (izraz, dovtip) robat, sočen, »masten«; masculin zelenje, zelena barva, zelenilo, narava; agronomie zelena krma; (vino) kislost, trpkost, nezrelost; féminin, (populaire) pelinkovec

ceinture féminin verte zeleni pas
espace masculin vert zelena površina
haricots masculin pluriel verts stročji fižol
salade féminin verte zelena solata
une verte semonce oster ukor, opomin
une verte vieillesse čila, zdrava starost
un vieillard encore vert še čil, krepak starec
vert acide, clair; émeraude; foncé; olive; pâle strupeno, svetlo, smaragdno, temno, olivno, bledo zelen
la langue verte argot, žargon, rokovnjaški jezik
une volée de bois vert kopica krepkih udarcev
en raconter des vertes (populaire) mastne (dovtipe) pripovedovati
en raconter des vertes et des pas mûres pripovedovati spotikljive stvari
envoyer au diable vert poslati k vragu
être vert de peur biti zelen od strahu, zelo se bati
en être vert (familier) kot kreda (stena) bled biti
laisser sur le vert (figuré) ne se ozirati na
manger son blé en vert (figuré) vnaprej zapraviti svoje dohodke
se mettre au vert (figuré, familier) iti v zelenje, v naravo, na počitek, na deželo
prendre quelqu'un sans vert presenetiti koga

zemós -oásă (-óşi, -oáse) adj. sočen