Franja

noisome [nɔ́isəm] pridevnik (noisomely prislov)
škodljiv, nezdrav; smrdljiv, ogaben

nosey [nóuzi] pridevnik
pogovorno radoveden; dolgonos, nosat; smrdljiv

nosy¹ [nóuzi] pridevnik
dolgonos
sleng radoveden
britanska angleščina smrdljiv

Nosy Parker radovednež

odōrus 3 (odor)

1. (blago)dišeč, vonjiv, vonljiv, vonjav, dehtiv, dehteč: Mart., Stat., Ap. idr., flos, arbor O., proximum Zmyrnaeum odorius Plin., nardum Syriacum odorissimum, radices odorissimae Isid., pigmenta Macr.; occ. smrdeč, smrdljiv: sulfur Cl.

2. vohajoč: odora canum vis V.

olenticus 3 (olēre) smrdljiv: olentica mali odoris loca P. F.

olid [ɔ́lid] pridevnik
smrdljiv, zatohel

olidus 3 (olēre) dišeč: vasa bene olida Col.; occ. smrdeč, smrdljiv: caprae H., senex Suet., venter Sen. ph., olidissima basia Petr.

paedidus (slabše pēdidus) 3 (prim. paedor) umazan, nesnažen, smrdeč, smrdljiv: paedidos sordidos significant atque obsoletos; tractum vocabulum a Graeco, quia παῖδες, id est pueri talis sint aetatis, ut nesciant a sordibus abstinere P. F.

pasado minul, pretekel; prejšnji, nekdanji; suh (kruh); uvel; gnil, žaltav, smrdljiv; preveč kuhan; dolgočasen

pasado mañana pojutrišnjem
pasado de moda staromoden
pasado por agua mehko kuhan (jajce)
el año pasado preteklo leto
la semana pasada pretekli teden
una belleza pasada uvela lepota, nekdanja lepotica
muy pasado (dobro) prepečen

pestilente kužen, smrdljiv

pestilentiel, le [-lɑ̃sjɛl] adjectif kugi podoben; nalezljiv; smrdljiv

maladie féminin pestilentielle kužna, nalezljiva bolezen

pestilenziale agg.

1. kužen

2. škodljiv, neznosen

3. smrdljiv:
esalazioni pestilenziali smrdljivi hlapi

puant, e [püɑ̃, t] adjectif smrdljiv; figuré grd, sramoten; zoprn; masculin zoprnež

boule féminin, fumée féminin, mare féminin puante smrdljiva bomba, dim, mlaka
puant d'orgueil zoprno nadut

pudente smrdljiv

punais, e [pünɛ, z] adjectif smrdljiv

des œufs masculin pluriel punais gnila jajca

putido agg. knjižno smrdljiv

puturós -oásă (-óşi, -oáse) adj. smrdljiv

puzzolēnte agg. smrdljiv

rammish [rǽmiš] pridevnik
podoben ovnu; močnega vonja, smrdljiv, ki diši po ovnu (kozlu); pohoten, polten

ranceō -ēre (etim. nedognana beseda) biti žarek (žaltav), smrdeti; le pt. pr. rancēns -entis žarek, žaltav, smrdljiv: unde cadavera rancenti iam viscere vermes expirant Lucr.