Franja

stávek -vka m
1. rečenica: glavni, odvisni stavek
glavna, zavisna rečenica; zloženi stavek
rečenični sklop; govoriti v pretrganih -ih
govoriti u isprekidanim rečenicama
2. slog: tiskarski, ročni, strojni stavek
štamparski, ručni, strojni, mašinski slog: tabelarni stavek
3. v. razstavka: ajda je v -ih
4. poučak, teorem: Pitagorov, kozinusov stavek

stîl m, mest. u stílu, mn. stílovi (gr. stŷlos) stil, slog: antički grčki, antički rimski stil; bizantinski, vizantijski stil; romanički, gotički, renesansni stil; rogobatni stil rogovilast slog

Stil, der, (-/e/s, -e) slog, stil; figurativ kov (internationalen Stils mednarodnega kova); Stil haben figurativ imeti format; in großem Stil velikopotezen; in großem Stil leben živeti na veliki nogi; figurativ schlechter (politischer) Stil slaba navada (za politika)

stíl -uri n slog, stil

stile m

1. slog, stil:
stile accurato, elegante negovan, prefinjen slog
stile ampolloso, prolisso nabrekel, dolgovezen slog
elevatezza, eleganza di stile slogovna vzvišenost, prefinjenost
stile bizantino, romanico, gotico umet. bizantinski, romanski, gotski stil
mobili di stile stilno pohištvo

2. štetje (časa), koledar:
stile gregoriano, romano gregorijansko, rimsko štetje; gregorijanski, julijanski koledar
vecchio, nuovo stile staro, novo štetje (pred gregorijansko reformo in po njej)

3. obnašanje, ravnanje; gosposkost, prefinjenost, okus:
vestire con stile okusno se oblačiti

4. šport slog:
stile libero prosti slog, crawl

5. obl. kroj

6.
in grande stile v velikem stilu, velikopotezen, razkošen, imeniten

7. stilet, bodalce

stilus (stylus) -ī, m (iz *(s)toi-lo-s; sor. s stimulus, īnstīgāre, stinguere) vsako pokončno (pokonci stoječe) koničasto oz. šilasto telo ali predmet

1. kot voj. t.t. stílus = ostnat kôlček, kolìč, kolíček z železnimi kavlji oz. konicami, nekak rogljač, železna nastava, železna past za poškodovanje nog: stilus occulitur Sil., stili caeci (zakriti) Auct. b. Afr., eminentes lignei stili Amm.

2. stílus, koničasto, podolgovato poljedelsko in vrtnarsko orodje, s katerim so ločevali rastline eno od druge in odstranjevali črve: Col., Pall.

3. rastlinsko steblo, deblo: Col.

4. železno ali (pozneje) koščeno, na spodnji strani priostreno, na zgornji širše pisalo (pisalce), črtalnik, pisalni črtnik; z njegovo konico so pisali na povoščene tablice (tabulae), z zgornjim, ploskim delom pa so zagladili (= zbrisali) pisne napake: Pl., Plin. iun., Q., Gell., Aug., Hier. idr., cum otiosus stilum prehenderat Ci., stilum vertenti mihi in Gallias Amm. ko sem pisalce obračal (= pisal); sicer stilum vertere = obrniti (obračati) pisalo = napisano zagladiti (zaglajati) s ploskim koncem pisalca, tj. spremeniti (spreminjati), popraviti (popravljati): vertit stilum in tabulis suis Ci., saepe stilum vertas H.; šalj.: stilis me totum usque ulmeis conscribito Pl. (gl. cōn-scrībō); dvoumno (stilus kot a) pisalo in b) bodalo, meč): si meus stilus ille fuisset Ci., hic stilus haud petet ultro quemquam animantem et me veluti custodiet ensis H.; meton.
a) raba pisalca = vaja (vaje) v pisanju, pisanje, sestavljanje (sestavitev, sestava) besedila (dela), spisovanje, pis(me)no sestavljanje, sestava, opis, opisovanje, popisovanje, literarno ustvarjanje: stilus optimus et praestantissimus dicendi effector ac magister Ci., unus sonus est totius orationis et idem stilus Ci., non ita dissimili sunt (sc. comoediae Andria et Perinthia) argumento, et tamen dissimili oratione sunt factae ac stilo Ter., neglegens stilus Q., rursus stilo incumbit Plin. iun. zopet se ukvarja s pisanjem, aliquid stilo prosequi Plin. iun. popisati (popisovati) kaj, pisati o čem, signare stilo Vell. zapisati, zapisovati, ut geographici stili formarunt Amm. po zemljepisnem (geografskem) opisu; pren. = pisalo, „pero“: stilus exercitatus Ci., orationes paene Attico stilo scriptae Ci., cedat stilus gladio Ci.
b) izražanje, način izražanja (pisanja), pisava, slog, stil: Eutr., Macr., Vop., Amm. idr., pressus demissusque Plin. iun., pugnax et quasi bellatorius Plin. iun., diligens T., morositate nimia obscurabat stilum Suet.
c) pisménstvo (písmenstvo), slovstvo, književnost, leposlovje, literatura, spisi, dela: Tert., Asinius … Pollio non minima pars Romani stili Val. Max.
d) pis(me)no oddani glas, glasovanje: cunctorum stilis ad unum sermonem congruentibus Ap.
e) supremus stilus oporoka, testament, volilo: familiares opes iunctioribus velut supremo distribuens stilo Amm.
f) jezik: Graecus, Romanus stilus Hier., transferre in stilum Latinum Porph.

style¹ [stáil] samostalnik
slog, stil, način (govora, pisanja, življenja itd.); dober, pravilen način
arhitektura slog; moda, model, kroj
šport stil, tehnika; uglajeno vedenje, fin način, okus, eleganca, imenitnost; (službeni) naslov, naziv, ogovarjanje, titula
ekonomija, pravno tvrdka, ime tvrdke; vrsta, kategorija; štetje časa (koledar)
zgodovina pisalo
poetično pero ali svinčnik; igla (bakrorezna, gramofonska itd.)
medicina sonda; kazalec sončne ure
tisk stil pisanja in pravopis

in style na lep način
in good (bad) style (ne)okusno
the latest style najnovejša moda
under the style of pod naslovom (imenom, firmo)
a gentleman of the old style gentleman stare šole
a squire of the old style staromoden podeželski plemič
lofty style vzvišen slog
New Style gregorijanski koledar
Old Style julijanski koledar
he has no right to the style of earl nima nobene pravice do grofovskega naslova
she has not much style about her ona nima mnogo elegance (okusa)
that is good (bad) style to je dobrega (slabega) okusa
that's the style! pogovorno tako je (prav)!
the matter is worth more than the style figurativno vsebina je več vredna kot oblika
my style is plain John Smith moje ime je preprosto J. S.
to put on style ameriško, pogovorno delati se finega
they live in fine (great) style oni živijo razkošno

style [stil] masculin slog, stil; figuré, familier način; botanique vrat (na cvetu); histoire antično pisalo

style d'un peintre, d'un sculpteur slog nekega slikarja, kiparja
style byzantin, roman, gothique bizantinski, romanski, gotski slog
le style Louis XIII stil Ludvika XIII.
style d'un sauteur, d'un joueur de tennis (sport) stil skakalca, igralca tenisa
de grand style velikega stila, izveden z velikimi sredstvi
style de vie stil, način življenja
meubles masculin pluriel de style stilno pohištvo
ce nageur a du style ta plavalec ima lep stil
changer de style (figuré) ubrati drug ton
imiter le style d'un auteur posnemati slog kakega pisatelja
(grammaire) style direct, indirect premi, zavisni govor

tocco² m (pl. -chi)

1. dotik; sled:
gli ultimi tocchi zadnji popravki

2. glasba udarec, udarjanje (na tipke)

3. ekst. način, slog, ton, roka

4. udarec, udarec zvona; ekst. ena (ura popoldne)

5. pog. kap, mrtvoud

touche [tuš] féminin

1. tipka

touche d'un piano, d'une machine à écrire tipka klavirja, pisalnega stroja

2. ribji prijem (ugriz)

pas la moindre touche aujourd'hui, je n'ai rien pris nobena (riba) ni danes prijela, nič nisem ujel
(familier) faire une touche srečati koga, ki se odzove galantni (ljubezenski) ponudbi
avoir la touche, une touche očitno kemu ugajati, figuré osvojiti kcga

3. (= ligne féminin de touche) stranska mejna črta pri rugbyju

le ballon est sorti en touche žoga je šla čez mejno črto
il y a touche žoga je v autu
(familier) rester, être mis sur la touche biti v položaju neaktivnosti

4.

pierre féminin de touche preskusni kamen
ce sera la pierre de touche de son honnêteté to bo preskusni kamen njegove poštenosti

5. (slikarstvo) polaganje barve na platno s čopičem; način slikanja, slog, ton; kontrast kake barve do drugih barv

reconnaître la touche d'un peintre spoznati način slikanja kakega slikarja
(populaire) avoir une drôle de touche smešno se obnašati, biti smešne zunanjosti, biti smešno oblečen

zlòg zloga m
1. slog, lijoha, leja
2. slog: razdeliti besedo na -e

пошиб m značaj, slog, vrsta;
такого пошиба takega kova

стиль m slog
по старому стилю po starem štetju (koledarja pred gregorijansko reformo)

стиль -ю ч., stíl -a m., slóg -a m.

тон m glas, zvok, ton; način, slog; barva, odtenek;
задавать т. imeti glavno besedo, dajati smer;
заметил в приподнятом тоне pripomnil je s povzdignjenim glasom;
человек хорошего тона človek z lepim nastopom;
дурной т. nevzgojenost;
в тон z odtenkom iste barve;
не в тон петь napačno peti

alessandrinismo m lit. aleksandrinstvo, aleksandrinski slog

Baustil, der, arhitektonski slog

cacographie [-grafi] féminin pomanjkljiv pravopis; slab slog

charactēr -ēris, m (gr. χαρακτήρ)

1. orodje za vžiganje ali vrezovanje, vžigalo, rezilo: Isid.; met. vžgan ali vrezan znak, vžig poseb. pri živalih: Col., Aug.

2. pren.
a) značilne poteze, znaki kot magično pisanje: Eccl.
b) značilno bistvo, značaj pisave, opisovanja, svojstveni slog koga: Varr., Vop., Serv. (Ci. in Gell. pišeta to besedo gr.).

color, st.lat. colōs, -ōris, m

1. barva, šara: albus, niger Ci., Lucr., caeruleus C., ater O., Plin., fuscus O., liquidus H., purpureus Vitr., Lucr., V. idr., scuta … lectissimis coloribus distinguunt T., Iris mille trahens adverso sole colores V., quo (astro) duceret … uva colorem V. naj se barva; barva = barvilo: colorem bibere, accipere Plin. (o volni ipd.), colorem (colores) ducere, perhibere Sen. ph., colores terere Plin., regionis natura … colorum ferax Fl.

2. occ.
a) barva lica, polt, ten: L., Tib., Fr., verus Ter., fucatus H., egregius, suavis Ci., colos ei exsanguis S. bleda, crebra coloris mutatio Ci., mutare colorem Cu., Q. ali colores H. ali colorem vertere Sen. ph. barvo (barve) spreminjati, naspr. colorem obtinere Pl., toda colorem mutare Sen. rh. pobledevati (od vztrajnega učenja), sine colore adstitit Ci. obledel, tales virgo dabat ore colores V. tako je spreminjala barvo obraza, color non mansit ei V., color excĭdit O. je izginila, colorem perdere O., non sui coloris esse Petr.; preg.: homo nulli coloris Pl. popolnoma neznan človek; pren.: ac ne carmen quidem sani coloris enituit Petr. in niti pesništvu ni ostala zdrava svežina; beseda s polnim pomenom = sveža barva, svežina: robur et colos L., nimium ne crede colori V. svežemu licu = lepoti, abiit corpusque colorque O.
b) pl. colores lepota cvetličnih barv: lilia per varios lucent … colores Val. Fl.; met. v čudovitih barvah bleščeče se cvetje: aspice, quo submittat humus formosa colores Pr.
c) barva = lesk, sijaj: nullus argento color est avaris abdito terris H.

3. pren. barva =
a) lice, videz, zunanja kakovost, zunanjost, stanje, položaj: Stat., amisimus … etiam colorem et speciem pristinam civitatis Ci. ep., colorem ducere Q. navzeti se barve, pridobiti si zunanjost, novimus quosdam, qui … ne colorem quidem (philosophorum) duxerint Sen. ph. ki se niso nič naučili (od filozofov), captivi colore transivit Gell. na videz kot jetnik, quisquis erit vitae color H. življenjski položaj, omnis Aristippum decuit color H. vsaka barva je Aristipu pristajala = Aristip se je znašel v vsakem položaju, c. tertius (hominum) Sen. ph. zvrst.
b) poseb. α) (o govoru) barvitost, kolorit, značaj govora, slog = način (zvrst) sloga: habitum orationis etiam et quasi colorem aliquem requiritis Ci., urbanitatis c. Ci. olikan ton, c. tragicus H., orationis antiquae Sen. rh., totus dicendi ali actionis c. Q.; tudi poživljajoča barvitost, lepota, okrasek govora: flos et c. (pigmentorum) Ci. β) lepšanje, lepotilo: Sen. rh., Dig., Cod. Th., dare colorem turpibus rebus Q. lepšati … stvari, dic aliquem colorem Iuv.