Franja

maliciar popačiti, slabo razložiti; spriditi, zapeljati; sumiti, slutiti

maliciarse spriditi se, nravno propasti

nagádati nàgādām
I.
1. ugibati, misliti: nagadam da je on
2. slutiti: nagadati budućnost
3. želeti ustreči: majka mi svačim nagada
4. uglaševati: dječaci nagadaju svoje diple
II. nagadati se pogajati se: nagadati se s kim

naslućívati -slùćujēm slutiti: naslućivati nesreću

nàzreti nȁzrēm (ijek., ek.)
I.
1. nejasno videti: kroz polutamu on nazre jednu ljudsku priliku na klupi
2. zagledati, opaziti: biće naopako ako mu gazda oko kuće nazre svinjče
3. zaslutiti, slutiti: kraj rata može se već nazreti
II. nazreti se dial. nagniti se: malo se prosjak nazre prema čeljadi i vikne jako u zrak, kao da nije izvjesno da je neko blizu

omen [óumen]

1. samostalnik
omen, znamenje, napoved

2. prehodni glagol
napovedati, (zlo) slutiti

ill omen slab omen, slabo kaže

praedīvīnō -āre (prae in dīvīnāre) (vnaprej) (za)slutiti, naprej vedeti: quasi volturii triduo prius praedivinant quo die e[ss]uri sient Pl., ab ha[e]c ea[n]dem voce[m] qui facile fantur facundi dicti et qui futura praedivinando Varr., cum alioqui praedivinaret hoc, quod accidit Ps.-Q., quod futurum cum praedivinasset Caesar Front., praedivinant enim ventos imbresque Plin.

prae-sipiō -ere (prae in sapere) vnaprej (ob)čutiti, imeti predobčutek (slutnjo), slutiti, predvidevati: adsipere et praesipere dicebant antiqui a sapiendo P. F.

predòsjećati -ām (ijek.), predòsećati -ām (ek.) slutiti: predosjećati nesreću

préjuger [prežüže] verbe transitif, verbe intransitif vnaprej, prezgodaj, prenagljeno soditi (quelque chose o čem); domnevati, predvideti, slutiti; vnaprej, prenagljeno odločiti; smatrati za rešeno neko vprašanje, ki pa še ni

presage² [présidž, priséidž] prehodni glagol
slutiti, prerokovati, napovedati (zlasti zlo)

présager [prezaže] verbe transitif napovedati, pomeniti; predvidevati, slutiti; dati domnevati

cela ne présage rien de bon to ne napoveduje nič dobrega

presagire v. tr. (pres. presagisco)

1. slutiti

2. predvidevati; prerokovati, napovedovati

presentir slutiti; vnaprej vedeti

presentire v. tr., v. intr. (pres. presēnto) slutiti

presimţí presímt vt. (za)slutiti

prever* (glej ver) predvideti, vnaprej videti, slutiti

como era de prever kot je bilo pričakovati

prevestí -ésc vt.

1. napovedovati, napovedati, naznanjati; prerokovati

2. slutiti

previse [priváiz] prehodni glagol
predvideti, slutiti, napovedati

prévoir* [prevwar] verbe transitif vnaprej videti, predvideti; slutiti; domnevati; poskrbeti za, vnaprej organizirati, določiti za bodočnost

dépenses féminin pluriel à prévoir s tem povezani stroški
l'État a prévu la construction de 5000 logements država je predvidela zgradnjo 5000 stanovanj
être prévu pour biti predviden, namenjen, narejen za

prō-spiciō -ere -spexī -spectum (prō in speciō)

I. intr.

1. v dalj(av)o (naprej, ven, tja) gledati (zreti, videti): Varr. ap. Non., Plin., Auct. b. Hisp., Ambr. idr., parum prospicio Pl. ali parum prospiciunt oculi Ter. ne vidim dobro na daleč, oči ne vidijo dobro v (na) dalj(av)o, longe, per umbram V., multum prospexeris Ci. ep. boš daleč videl, boš imel širen (odprt) razgled, Venus prospiciens O. (Venerin kip na Cipru); izhodišče v abl.: tumulo V., quā prospici poterat Cu.; s praep.: ex moenibus H., ex locis superioribus C.; smer: ex castris in urbem C., ultra mundum Sen. ph.; pesn. v dat.: alto (na odprto morje, po odprtem morju) prospiciens V.; occ. oprezati: puer ab ianuā prospiciens N., prospexit (sc. feles) toto die Ph.

2. metaf. (po)skrbeti (za koga, za kaj), na oprezu biti, opazovati, oprez(ov)ati, biti previden, biti pazljiv, (za)varovati se, opraviti (opravljati) preprečitvene (zaščitne, preventivne) ukrepe: nisi prospicis, nisi prospectum aliquid est Ter., prospicite atque consulite Ci.; z dat.: Col., Plin. iun., Cl. idr., liberis suis N., sociis, patriae, saluti civium, vectigalibus Ci., saluti, rei frumentariae C., malo Ci. preprečiti (odvrniti) zlo; s finalnim stavkom: Ci., Icti. idr., ne quid sibi … nocere posset C. —

II. trans.

1. od daleč (v dalj(av)i) ali pred seboj zagledati (ugledati, zazreti, uzreti, videti, opaziti, zapaziti): agmen hostium Cu., procul Camillum, campos longe V., Hebrum H., ex speculis (aethere V.) classem L., ex equo provinciam a se nudatam Ci., summā ab nudā Italiam V., moenia urbis Tarpeiā de rupe Lucan.; z ACI: Teucri prospiciunt nubem glomerari V.; pren.: senex aut prospiciens senectuti Sen. ph. starost pred seboj videč, bližajoč se starosti; occ.
a) od daleč (z drugimi) gledati kaj, ogled(ov)ati (si) kaj, opazovati: incendium e Tiberianā domo, e triclinio ardentem rogum Suet.
b) le od daleč pogledati = ne stopiti v kaj, ne obiskati česa: prospeximus curiam, neque prospexisse castra contentus Plin. iun., vitam Sen. ph. (o človeku, ki umira v otroški dobi).
c) imeti ali nuditi (ponujati) pogled (razgled) na kaj: O., Mel. idr., domus prospicit agros H., villa prospicit mare Ph., villa lacum prospicit, cubiculum … fenestrā prospicit mare Plin. iun.

2. metaf.
a) (v)naprej videti, previde(va)ti, (za)slutiti: futura, futuros casus rei publicae Ci., exitum vitae suae ali iuvenis L., ex imbri soles V.; z odvisnim vprašalnim stavkom: prospicere animo, quid futurum sit Ci.
b) oskrbeti (si), priskrbeti (priskrbovati) (si), preskrbeti (preskrbovati) (si), oskrbeti (oskrbovati) koga s čim, (po)iskati (si) kaj: Lucan., Val. Max. idr., commeatūs L., sedem senectuti vestrae L., habitationem sibi Petr., obtulit se ad ferramenta prospicienda Ci., filiae prospicere maritum Plin. iun. — Od tod adj. pt. pr. prōspiciēns -entis previden, oprezen, pazljiv pri (v) čem: periculi Ambr.; adv. prōspicienter: res salubriter ac prospicienter animadversas Gell.