Franja

žùtičav -a -o
1. bolan za zlatenico: žutičav bolesnik
2. rumenkast: -a boja

жёлтенький rumenkast

желтоватый rumenkast

жовтува́тий прикм., ruménkast prid.

albogilvus 3 (albus in gilvus) belo rumenkast: Serv.

cēreolus 3 (demin. cēreus) rumenkast kakor vosek: pruna Col. poet.; subst. cēreolus -ī, m voščena svečica: Hier., Isid.

cream-wove [krí:mwóuv] samostalnik
rumenkast pisemski papir, ki je videti, kakor da je tkan

gialliccio agg. (pl. -ci) bledo, svetlo rumenkast

îngălbení -ésc vi./vr.

1. postajati/postati rumenkast

2. (z)bledeti, prebledeti

onyx -ychis, acc. sg. -ycha, acc. pl. -ychas, m in f (gr. ὄνυξ noht) od tod meton. (zaradi svetle barve)

1. f óniks, rumenkast poldragi kamen z belimi in rdečimi progami, iz katerega so starodavniki izdelovali kameje: Plin., Vulg.

2. f óniks, alabáster, rumenkast marmor kot material za izdelavo
a) najrazličnejših posod: Plin.
b) talnih plošč: totāque effusus in aulā calcabatur onyx Lucan., calcatusque tuo sub pede lucet onyx Mart.; meton. alabástrna posodica kot mazilnica ali dišavnica (stekleničica, pušica za dišave): nardi parvus onyx H. steklenička z nardovim oljem, o. murreus Pr.; fem. pri Mart. — Soobl. onychus -ī, m alabástrna posoda kot nočna posoda: Lamp.

3. óniks, školjka iz vrste pokrovač: Plin.

palleō -ēre -uī (osnovna *palu̯o-, *polu̯o- bled, siv, rumenkast; prim. skr. palita- siv od starosti, gr. πολιός siv, πελιός ali πελός sivočrn, umazan, πέλειος črnkast, πέλεια ali πελειάς divji golob, lat. pallidus, pallor, pullus, palumbes, sl. plav, hr. plâv = pallidus, stvnem. falo rumen)

1. bled, plàv biti, bledeti, pesn. tudi svetlozelen, zelenkast ali rumenkast biti: Pers., Iuv., Mart., apparet esse commotum, sudat pallet Ci., pallent amisso sanguine venae O., pallebant ora metu O.

2. metaf.
a) barvo spremeniti (spreminjati), menja(va)ti, zamenja(va)ti, barvo izgubiti (izgubljati), (o)bledeti, poblede(va)ti, neprijetne barve biti: Mart., Lucan., Sil., iam sidera pallent vicino turbata die Stat., fastigia pallebant musco O., pallet Aurora venenis nostris O., ne vitio caeli palleat aegra seges O., obscura caelo labitur phoebi soror tristisque mundus nubilo pallet die Sen. tr. je temen; z acc.: multos colores p. Pr. pogosto spremeniti (spreminjati) barvo, preblede(va)ti.
b) zaradi kake strasti bled biti, (pre)bledeti, medleti, bolehati za čim, bolan biti zaradi česa: quisquis ambitione malā at argenti pallet amore H., viso si palles, improbe, nummo Pers.; abs.: corpora ignavia pallentia Sen. rh.; v dobrem pomenu (o pridno učečih se): vigilandum, durandum, enitendum, pallendum est Q.; od tod z acc.: iratum Eupollidem palles Pers. blediš, ko bereš Evpolida; z dat.: tunc utile multis pallere Iuv.

3. meton. v strahu biti, bati se, plašiti se, tesno biti komu pri srcu, tesniti koga kaj: sub iudice palles Pers., ad omnia fulgura p. Iuv.; z acc.: palluit audax pontum H. se je bal morja; z dat.: pallet pater pueris H. se boji za otroke. — Od tod adj. pt. pr. pallēns -entis

1. bled, bledikav, obléden, prstén: ora V., pallentes terrore puellae O.; poseb. v podzemlju: Lucan., Sen. tr., umbrae Erebi V., umbrae Sil., undae Tib., animae V.

2. pesn. plàv (pláv), rumen(kast), rumenozelen, bledozelen, medlozelen, umazanorumen: arva auro pallentia O., violae, herbae, olivae V., lupini O., sol pallentes iungit equos Tib. (ob sončnem mrku), toga mortui tribulis Mart., gemma Plin., taurus ferrugine pallens Val. Fl., Phoebe pallens Cl. = mesec.

3. meton. (pesn.) bledeč (od glag. blediti), beleč (od glag. beliti), bledost (bledico), skrbi povzročajoč, pekleč: morbi V., philtra O., fama T., curae Mart., mores Pers., oscula Val. Fl.

parian [parjɑ̃] masculin rumenkast porcelan, ki spominja na marmor; parski, slonokoščeni porcelan

pea-soupy [pí:su:pi] pridevnik
gost in rumenkast (megla)

zàžutnuti -nēm postati rumenkast

буланый bledo rumenkast (o konju)

Callaecī (Plin.) in Gallaecī (L. epit., Plin., Eutr.) -ōrum, m Kaleki, Galeki, ljudstvo v severovzhodni Hispaniji. Od tod subst. Callaecia (Gallaecia) -ae, f Kalecija (Galecija), njihova domovina, ki je slovela po zlatih rudnikih in konjereji: Plin., Fl., Iust., Cl. Adj.

1. Callaecus (Gallaecus) 3 kalecijski (galecijski), kaleški (galeški). Kot priimek Decima Bruta, ki je premagal Kaleke: Vell., Plin.

2. Callaïcus (Gallaïcus) 3 = Callaecus (Gallaecus): Call. hostis O., Gall. gens Plin., Call. Lampon (neki dirkalni konj) Sil., Call. metallum Sil. ali aurum Mart.; subst. Callaïca -ae, f (sc. gemma) kaleški dragulj, moten, rumenkast dragulj, ki je dobil ime po barvi kaleškega zlata: Plin.

cream-laid [krí:mléid] pridevnik

cream-laid paper rumenkast pisemski papir

fel, fellis, n (indoev. kor. *g(')hel- zelenkast ali rumenkast biti)

1. žolč: Cels., Pall., Amm., f. gallinaceum Ci., pectora felle virent O., in iecore est fel Plin.; v pl.: Tert., Cael.

2. occ. kačji žolč kot strup, kačji strup: Prud., f. veneni V., omnia vipereo spicula felle linunt O.; pren.: quae patimur, multo spicula felle madent O.

3. pren. žolč =
a) grenkoba, bridkost: Aus., amor et melle et felle fecundissimus Pl., corda felle sunt lita Pl., sales suffusi felle O. grenke (bridke) šale, omnia iam tristi tempora felle madent Tib., fellis et salis plurimum habere Plin. iun. (o govoru), invidiae f. Ap.
b) jeza, srd, gnev: exarserat atro felle dolor V., acri felle concaluit Amm.

4. pren. fel terrae (bot.) smetenjak, viranta (Fumaria officinalis Linn.): Plin., Ap. h.

helvus 3 (indoev. kor. *ghel- rumenkast, zelenkast; prim. lat. helus = (h)olus, helvius, helv(e)olus, helvella [helvēla]) medenorumen, rjavorumen: Varr., Col., Isid., P. F.

icterus -ī, m (gr. ἴκτερος) ikter, rumenkast ptiček; zlateničen človek, ki ga pogleda, se baje znebi zlaténice: Plin. (ki ga istoveti s kobilarjem = galgulus).