Franja

kastrieren kastrirati, rezati

klȁti kȍljem, vel. kòlji, aor. klȁh klȁ
I.
1. klati: klati svinju, kokoš; klati pod rep
2. gristi, pikati: stjenice ga kolju; guje su ga klale
3. peči: dim ih je s ognjišta klao za oči
4. rezati: lanac me kolje
5. mučiti: groznica me kolje
6. boleti: nepravda me kolje
II. klati se
1. klati se: stoka se kolje u klaonici
2. gristi se, prepirati se: klali su se kao ćrni mravi; društvo se kolje, a ne radi

knife² [náif] prehodni glagol
rezati, zabosti
ameriško, sleng komu za hrbtom kaj delati, zahrbtno napasti

kósati kôsām, kôšēm rezati, sekljati: kosati travu za živad za perutnino; kosano meso za kobasice, za ćufte

krížati krîžām
I.
1. rezati na režnje, rezine: krastavce, kruh, dinje
2. križati: križati višnju sa sremzom, magaricu s konjem; križati kome put
3. križariti: križati ulicama; zarobljenici sviju narodnosti križaju našu lijepu zemlju
4. ekspr. motati se: crne slutnje križale su njezinom uznemirenom dušom
5. prečrtavati: predsjednik je većinu štetnih odredbi križao
6. rezati: duhan, duvan
7. ekspr. udrihati, ralatiti: batinom po kom, po čijim ledima
II. križati se
1. križati se: križati desnom rukom; munje su se križale nebom; ljubav i mržnja križaju se u tvojoj glavi; naši se interesi križaju
2. iti v razne smeri: najposlije smo se križali

kr̀šiti -īm, kȑšiti -īm
I.
1. krušiti: kršiti zub
2. lomiti: kršiti krila, grančice
3. kršiti: kršiti zakon, običaje
4. viti, lomiti: kršiti ruke; kršiti rukama
5. kvariti: kršiti zdravlje
6. izkopavati: kršiti panjeve iz zemlje
7. rezati, sekati: kršiti talase; špansko nebo krše propeleri
8. premagovati, uničevati: mi smo kršili Turke sami
9. kršiti vrat po svijetu potikati, klatiti se po svetu
10. krotiti: kršiti nečiju snagu
11. mučiti: groznica me krši
II. kršiti se
1. lomiti se: talasi se krše o stijeni
2. mučiti se: kršiti se iz jedne krajnosti u drugu
3. izgubljati se: snaga se krši
4. ekspr. pobrati se: krši se odatle!

kupieren kupirati; Weine: rezati

lacerō -āre -āvī -ātum (lacer)

1. (raz)trgati, (raz)mrcvariti, (raz)mesariti, (raz)cefrati, (raz)drapati: vestem, genas, ora O., viscera laceranda dare O., l. alicuius corpus, aliquem omni cruciatu Ci., quae (sc. vestis zastrupljeno oblačilo) lateri inhaerens morsu lacerat viscera Ci. poet. (po Sofoklu), evisceratum corpus laceratum patris Ci. poet. (po Sofoklu), corpus uti volucres lacerent in morte feraeque Lucr., scissa veste tergum laceratum virgis ostendit L., l. aliquem verberibus, l. nasum auresque L., toto corpore laceratus L., lacerari morsibus canum Ph., lacerare suos artus morsu Q., aliquem dentibus suis Sen. ph., oculos unguibus Sen. tr., natantium manus stipitibus saxisque lacerabant Cu., lacerare ferro et frangere enitar … cornua monstri H. okrniti; occ.
a) (raz)kosati, (raz)rezati, (raz)sekati: obsonium, anserem Petr.
b) razbi(ja)ti, razde(ja)ti, (po)rušiti, uničiti (uničevati), raztrupati: omnes pontes L., Neptunus lacerat navem O., naves laceratae naufragio L., navigia lacerata pleraque Cu., l. hostium rates Fl., lectica confossa et lacerata Suet.
c) mršiti, zmršiti, razmršiti, (s)kuštrati: capillos, comas O., crines Cu.; z gr. acc.: lacerata comas O., foedata genas lacerataque crinīs Sil.

2. metaf.
a) z besedami koga (raz)mrcvariti, zdela(va)ti, prizade(ja)ti, prizade(va)ti, (u)žaliti, (raz)trgati, precejati, grdeč poniž(ev)ati, podceniti (podcenjevati), podcenjevalno se izraziti (izražati) o kom ali čem, ob(i)rati, (o)grditi, (o)psovati, (o)sramotiti, (o)zmerjati, (o)karati, (po)grajati, (o)blatiti: cum verborum contumeliis optimum virum incesto ore lacerasset Ci., haec te … lacerat, haec cruentat oratio Ci., obtrectatio invidiaque, quae solet lacerare plerosque Ci., l. aliquem maledictis S., l. aliquem probris L., l. aliquem litteris, l. aliquem acerbissimā satirā Suet., invide, quid laceras Nasonis carmina rapti? O., crebro vulgi rumore lacerabatur (sc. Nero) T., Pitholai carminibus maledicentissimis laceratam existimationem suam (sc. Caesar) civili animo tulit Suet.
b) (kak govor, pesem idr.) (raz)kosati, (s)kaziti, spakedra(va)ti: haec ipsa fiducia et lacerat et deformat orationem Q., nihil est tot ac tam variis affectibus concisum atque laceratum quam mala mens Q., Menecratis canticum l. Petr.
c) (duševno) (raz)trgati (npr. srce), mučiti, trapiti, (o žalosti) potreti (potirati) ali pobiti (pobijati), (raz-, u-, o)žalostiti: aegritudo … lacerat, exest animum planeque conficit Ci., mens me maeror cotidianus lacerat atque conficit Ci. ep., angi ac lacerari cupidine S., quid laceras pectora nostra morā? O.
d) pokonč(ev)ati, ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati), ukonč(ev)ati: cum Hannibal terram Italiam laceraret atque vexaret Ca. ap. Serv., quam (uxorem meam) vexavistis, raptavistis, omni crudelitate lacerastis Ci., vos fenore, hi male suadendo … lacerant homines Pl., ne te cuiusquam misereat, quin spolies, mutiles, laceres, quemquem nacta sis Ter., quo … bonorum emptores (conveniunt) … ad reliquias vitae lacerandas atque distrahendas Ci., l. patriam omni scelere Ci., rem publicam Ci., rem publicam largitionibus S. ali continuatis honoribus Vell., aliquem fame O., famam alicuius L., famam victoriae nuper partae T., urbes Lucan.
e) (imetje) razkosa(va)ti = zapraviti (zapravljati), (po)tratiti, razsipa(va)ti: rem suam Pl., pecuniam Ci., manu, ventre, pene bona patria S.
f) (čas) (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), izgubiti (izgubljati): diem Pl. — Adj. pt. pr. lacerāns -antis rezen, oster: est lacerantior … maritimus aër Cael.

mêler [mɛle] verbe transitif mešati, pomešati, zmešati (avec s); spraviti v nered; rezati (vino); figuré spojiti (à z); zaplesti (dans quelque chose v kaj)

se mêler (z)mešati se; udeležiti se, biti zraven (à quelque chose pri čem); brigati se, skrbeti (de quelque chose za kaj); péjoratif vtikati svoj nos (de quelque chose v kaj); ukvarjati se (de quelque chose s čim); baviti se; križati se (rase)
mêler quelqu'un à une affaire zaplesti koga v afero
mêler les cartes mešati karte, figuré povzročiti zmedo
mêler de l'eau et du vin mešati vodo z vinom
se mêler des affaires des autres, d'autrui vmešavati se v tuje zadeve
se mêler à la foule, au cortège pomešati se med množico, v sprevod
ne pas se mêler de quelque chose ne se vtikati v kaj
je ne m'en mêle pas za to se ne brigam
de quoi vous mêlez-vous? kaj vas to briga?
mêlez-vous de vos affaires, de ce qui vous regarde! brigajte se za svoje stvari, za to, kar se vas tiče!
il se mêle de tout v vse se vtika
le diable s'en mêle to ne gre (čisto) prav
depuis quand se mêle-t-il d'apprendre le chinois? kdaj mu je prišlo na um, da bi se učil kitajščine?
se mêler à la conversation, à la querelle poseči v pogovor, v prepir

metō² -ere, pf. opisan z messum fēcī (messuī, gl. opombo), messum (kor. *(a)mē- kositi, žeti; prim. gr. ἀμάω kosim, žanjem, ἀμάομαι zbiram, ἀμητός požeti plod, požeto polje, lat. messis)

1. (po)kositi, (po)žeti: Ca. fr., Varr., Col., in metendo occupati O., pabula falce metis O.; subst. pt. pr. metentēs L. kosci; occ. rezati, odrez(ov)ati, odseka(va)ti, odbi(ja)ti, (od)striči: arva Pr., postremus metito (sc. uvas) V., barbam Iuv., barbam forcipe Mart., barbam Iuv., capillos Mart., rosam police Mart., virgā lilia summa O., ferra metebat aper O. je odžiral; metaf. (po)kositi, (po)sekati, ubi(ja)ti, pobi(ja)ti, poraziti, (po)tolči, podreti (podirati), (po)moriti: proxima quaeque metit gladio latumque per agmen ardens limitem agit ferro V., primos et extremos metendo stravit humum H., metit Orcus grandia cum parvis O.

2. žeti, nažeti, požeti, (po)kositi: messem Pl., vindemiam Plin. brati, obirati, trgati, uva metitur Plin. se trga; (o drugih pridelkih) brati, nab(i)rati, ob(i)rati, zb(i)rati: tus Plin., purpureosque metunt flores et flumina libant summa leves O. nabirajo med iz škrlatnih cvetk; meton. = prebivati kje: qui Batulum metunt Sil.; pren.: ut sementem feceris, ita metes Ci., sibi quisque ruri metit Pl. vsakdo gleda na svojo korist, mihi istic nec seritur nec metitur Pl. od tega nimam nobene koristi, to me nič ne briga.

Opomba: Prvotni pravilni pf. messuī: Ca. ap. P. F., Prisc., M.

mutilō -āre -āvī -ātum (mutilus1)

1. krniti, okrniti (okrnjevati), (iz)maličiti, (po)rezati, prirez(ov)ati, prisek(av)ati, (ob)striči, (pri)striči: corpora securibus Cu., nasum, aures et nares L., mutilatae cauda colubrae O., naves L., ramos O.

2. metaf.
a) (v izgovarjanju) pohabiti (pohabljati), (iz)kaziti, (iz)maličiti, (po)pačiti: verba Plin.
b) zmanjš(ev)ati, pomanjš(ev)ati, prikrajš(ev)ati: mutilatus exercitus Ci., m. aliquem Ter. zmanjšati imetje nekoga, patrimonium, iura libertatis pozni Icti.

narezováti -újem
1. rezati, sjeći (-se-): narezovati na tanke rezine
2. narezivati, zarezivati: narezovati robove deske

párati pârām
I.
1. parati: parati odijelo, ribu
2. raziti, delati raze: parati nožem po dasci, po stolu
3. rezati: liječnik, lekar para ruku
4. trgati: munja para oblake; to mi para srce
II. parati se trgati se: srce mi se para od bola

pare [pɛə] prehodni glagol
lupiti (jabolka); obrezati, rezati, postriči (nohte)

to pare away (ali off) odrezati, olupiti
to pare down zmanjševati, znižati, zniževati omejiti
to pare to the quick pregloboko zarezati, v živo zarezati

pelare

A) v. tr. (pres. pelo)

1. skubsti, goliti, smukati:
pelare un pollo skubsti piščanca
pelare un ramo osmukati vejo
pelare un prato ogoliti travnik
pelare il cranio a zero šalj. ostriči glavo na balin
gatta da pelare težka zadeva, kočljiv položaj

2. olupiti:
pelare le patate lupiti krompir

3. pren. rezati:
un freddo che pela mraz, ki gre do kosti

4. pren. guliti, skubsti:
pelare i clienti guliti, skubsti stranke

B) ➞ pelarsi v. rifl. (pres. mi pelo) oguliti se

per-secō -āre -secuī -sectum (per in secāre)

1. (popolnoma, povsem, docela) prerezati, razparati, (raz)rezati, operirati; metaf.: rei publicae vomicas Vetus orator ap. Q., id persecare novum praetorem, ne serperet iterum latius, patres iusserunt L. ali rerum naturam Ci. iztrebiti, zatreti.

2. (pre)rezati, (pre)sekati; metaf.: aëris crebritatem Vitr.

pflügen orati; plužiti; Schiff die Wellen: rezati

píliti pîlīm
1. žagati: piliti drva; u dvorištu radnici pile drva
2. ekspr. rezati: češkaju ga dlakavi prteni konopci koji mu lagano pile kožu
3. ekspr. žagati: pod ormarom javio se miš i pili

pincer [pɛ̃se] verbe transitif ščipati, pri-, uščipniti, uščeniti; stiskati, biti pretesen (obleka); prijeti s kleščami; familier, figuré ujeti, prijeti, zalotiti; grajati; zasramovati; verbe intransitif gristi, rezati, zbadati; bili občuten (mraz); musique igrati (de na)

pincer le bec (populaire) zategniti usta; namrdniti se
pincer de la guitare igrati na kitaro
pincer les lèvres stisniti ustnice
en pincer pour quelqu'un biti zateleban v koga
se faire pincer (familier) dati se ujeti, zasačiti
la police l'a pincé en flagrant délit policija ga je zasačila na dejanju
le froid pince dur mraz reže

piquer [pike] verbe transitif zbosti, zbadati, pikati, pičiti; prebosti, preluknjati; ugrizniti; rezati; figuré dražiti; ujeziti, užaliti; vzpodbosti, spodžgati; populaire z nožem, bodalom zabosti; musique igrati staccato; naperiti, preslaniniti (meso); prešiti; pikirati, technique odstraniti kotlovec; (kamen) surovo obsekati, oklesati; sešiti (knjigo); chimie nagristi; populaire prijeti, aretirati; populaire ukrasti; verbe intransitif, aéronautique pikirati, strmoglavo se spustiti; ščemeti (od dima)

se piquer zbosti se; figuré domišljati si (de na); lastiti si, zahtevati; biti jezen, čutiti se užaljenega; (vino) cikati, kisati se; postati lisast, črviv
faire piquer un enfant contre la diphtérie dati otroku injekcijo proti davici
faire piquer un chien z injekcijo usmrtiti psa (veterinar)
piquer les absents zabeležiti odsotne
piquer une crise, une colère imeti nenadno krizo, razjeziti se
piquer des deux zbosti (konja) z ostrogami, figuré pohiteti
piquer la curiosité zbuditi radovednost
se piquer le doigt zbosti se v prst
se piquer au jeu (figuré) dobiti interes za nekaj, česar smo se lotili brez vneme
il a été piqué par une vipère gad ga je pičil
se piquer le nez (familier) napiti se, opijaniti se
il se pique d'être poète domišlja si, da je pesnik
piquer un soleil, un fard (populaire) postati rdeč, močnó zardeti
on lui a piqué son portefeuille ukradli so mu listnico
piquer les tables, l'assiette (figuré) biti prisklednik
piquer une tête skočiti na glavo (v vodo)
piquer au vif zadeti v živo
quelle mouche l'a piqué? kaj ga je pičilo? zakaj je naenkrat tako nataknjen, tako slabe volje?
le vin pique vino cika