Franja

kȕkāvnōst ž
1. revnost, revščina, uboštvo
2. strahopetnost

kukávština ž
1. revnost, revščina, uboštvo
2. podlost
3. strahopetnost

mendīcitās -ātis, f (mendīcus) beraštvo, beraška ubožnost, (huda) revščina, revnost, siromaštvo, ubožnost, „beraška palica“: Pl., Ci., Sen. rh., Sen. ph., Petr., Ps.-Q., Ap., Lamp.; v pl.: Tert.

mengua ženski spol pojemanje, upadanje, zmanjšanje; pomanjkanje, revščina; sila, potreba; sramota

sin mengua brez vsakega kratenja

meschinità f ozkosrčnost, (moralna) revščina, omejenost; beda

mezquindad ženski spol revščina, beda; skopuštvo, stiskaštvo

micragna f

1. južnoital. revščina, pomanjkanje denarja

2. skopuštvo

misēria f

1. nesreča, nesrečnost

2. revščina, uboštvo, siromaštvo:
cadere in miseria obubožati, pasti v revščino
piangere miseria tarnati, jadikovati
porca miseria! presneto!

3. pren. zelo malo, majhna vsota:
costare una miseria stati zelo malo
la mia paga è una miseria imam plačo, da bi se zjokal

4.
miserie pl. pren. (moralna) beda:
le miserie umane človeška beda

5. bot. (erba miseria, tradescanzia) tradeskancija (Tradescantia)

miseria ženski spol beda, revščina; nesreča, bridkost, žalost; malenkost; skopuštvo, stiskaštvo

miseria -ae, f (miser)

1. beda, revščina, nesreča, nadloga, stiska, sila, nuja, v pl. tudi = trpljenje: Pl., Ter., Acc. fr., Enn. ap. Ci., Enn. ap. Non., Q., in miseriā esse, in miseriis versari Ci., oneri miseriaeque fuere S., miseriā perditus Ci. v nesreči; miseria est z inf. ali ACI hudo je, prava beda je: servire amanti miseria est Pl., libidinosis, petulantibus, impuris, impudicis, aleatoribus, ebriis servire, ea summa miseria est summo dedecore coniuncta Ci., nimiast miseria nimis pulcrum esse hominem Pl.

2. occ.
a) težava, težavnost, napornost, „trnova pot“: miseriam omnem capere Ter., est nimiae miseriae Q. pretežavno je.
b) bojazljivost, plahost, plašljivost: Stoici omnia cum sollicitudine et miseriā credunt Ci. — Pooseb. Miseria -ae, f Mizêrija = Beda, hči Ereba in Noči: Ci., Hyg.

Opomba: Star. abl. pl. multeis miserieis: Pl.

miserimōnium (miserimūnium) -iī, n (miser) beda, revščina, ubožnost: homo frugi [es:] quod tibi relictum est retines miserimonium (po nekaterih izdajah miserimunium) Lab. ap. Non.

mistoufle [-tufl] féminin, familier zlobnost, zloba; populaire beda, revščina

faire des mistoufles à quelqu'un biti zloben do koga
être dans la mistoufle biti, živeti v bedi, revščini

Mittellosigkeit, die, revščina

mizérie -i f

1. beda, (skrajna) revščina

2. nesreča, gorje

mìzērija ž (lat. miseria) mizerija, revščina, beda

mouise [mwiz] féminin, populaire beda, revščina, stiska

il est dans la mouise živi v bedi, je v stiski

necessità f

1. potreba:
di necessità nujno

2. potreba, nuja; ekst. usoda:
fare di necessità virtù pren. iz sile krepost delati

3. potrebno, nujno:
le necessità corporali evfemistično telesne potrebe
in caso di necessità v primeru potrebe

4. potreba, revščina; pomanjkanje:
trovarsi in necessità biti v stiski
PREGOVORI: necessità fa legge preg. sila kola lomi

necessitas -ātis, gen. pl. nav. -um, pa tudi -ium, f (necesse)

I.

1. ne(iz)ogibnost, neizbežnost, neobhodnost, nujnost, nuja, nepogrešljivost, potrebnost, potreba: quae necessitas eum premebat? Ci., Miloni non solum causa fuit exeundi, sed etiam necessitas Ci., necessitatis crimen, non voluntatis Ci., necessitate coactus Ci. ali adductus C. po potrebi primoran, prisiljen, affere ali imponere alicui necessitatem alicuius rei ali aliquid faciendi Ci. primorati ali (pri)siliti koga k čemu (da kaj stori), necessitatem persuadendi adhibere Ci. nujno, povsem prepričati, obvenit alicui necessitas alicuius rei Ci. komu se naloži kakšna dolžnost, obveže (obvezuje) se kdo na kaj (da kaj stori), nec sibi ullius rei necessitatem iniungebat, quin … Auct. b. Alx. ne da bi jemal v poštev še kaj sicer potrebnega, necessitati parēre ali servire Ci. vda(ja)ti se v neizogibno(st), maiores necessitates L. nujnejši (močnejši) vzroki, aemulatio pro necessitate erat T.; occ. potrebnost = ne(iz)ogibnost, neubranljivost, neodvrnljivost, neodvrnljiva ureditev, nespremenljiv red, nespremenljivost, usoda, usojenost, neizogibna, naravna posledica, nuja: fatum affert vim necessitatis Ci. naravno potrebo, naravno nujo, necessitate Ci. naravno, humana consilia necessitate divinā esse superata Ci. usoda, quae vis ac necessitas appellanda esset L.; evfem.: extrema, suprema ali ultima n. T. smrt; pooseb. Necessitās -ātis, f (= gr. Ἀνάγκη) Nuja, Usoda: te semper anteit saeva Necessitas H.

2. sila, nuja, potreba, nujnost = nujne okoliščine ali razmere, prisila (teža, pritisk) razmer, težek položaj: n. temporis C. nuja = okoliščine, težak položaj, težke razmere (prim.: „časov sile“ Prešeren), n. rei N. huda teža okoliščin, težke okoliščine, necessitate coactus N. pod prisilo razmer, ad necessitatem compelli N. primoran biti, ludicro Iuven[ali]um sub Nerone velut ex necessitate, mox sponte mimos actitavit, scite magis quam probe T. primoran, prisiljen, expressit hoc patribus necessitas L.; tudi v pl.: indicare populo necessitates L. hudo nujo (stisko) pokazati (predstaviti); preg.: facere de necessitate virtutem Hier. silo v dobro obrniti (obračati).

3. sila = prisila: in tanta necessitate (na natezalnici) alienos protegere T., n. gaudendi Plin. iun. prisiljeno veselje. Od tod tudi = prisilno sredstvo, sredstvo prisile: Pl.

4. potreba, potrebnost, nujnost, sila: ipsi naturae ac necessitati negare Ci., aedificia ad necessitatem constituta Hirt. za primer sile (nuje).

5. sila = potreba, pomanjkanje, nadloga, stiska, revščina, beda, trpljenje, težava: T., senatui iustas necessitatum causas probare Suet., famem et ceteras necessitates … tantopere tolerabant, ut … Suet., tanta calamitatium necessitas fuit, ut … Iust.

6. konkr. necessitates
a) potrebe, interesi, koristi: Ci., id bellum se suscepisse non suarum necessitatium, sed communis libertatis causā demonstrat C. ne zaradi lastnih interesov, ne v svoj prid, ad obsidionis necessitates C. za potrebe pri obleganju.
b) potrebni (nujni) izdatki, stroški, potrebne dajatve in priprave, (državna) bremena, ki jih je treba prevzeti: necessitates propositae sunt ad eas res parandas Ci., tributa aut vectigalia et necessitates ac largitiones T. —

II. metaf. tesna zveza (prvotni, posredovalni pomen, ki veže pojma necessitas in necessitudo, gl. necessitūdō) =

1. vezna sila, povezovalna moč, zavezna moč, povezanost, obveza, obveznost: magnam vim, magnam necessitatem, magnam possidet religionem paternus maternusque sanguis Ci., necessitas ac religio L., necessitas virtutem auget Fl.

2. (redko) sorodstvena vez, sorodstvo, prijateljstvo, tovarištvo, zaščitništvo: C. ap. Gell., Gell., si nostram in accusatione sua necessitatem (v novejših izdajah: necessitudinem) familiaritatemque violasset Ci., maiores sibi necessitates parare Hirt.

neìmānje s revščina: neimanje ga tjera u svijet

neìmaština ž revščina