Franja

memorō -āre -āvī -ātum (memor)

1. spomniti (spominjati), opozoriti (opozarjati), opomniti (opominjati): amicitiam ac foedus ali foedusque T. svareč spomniti na kaj.

2. omeniti (omenjati), v misel vzeti (jemati), poročati, sporočiti (sporočati), razložiti (razlagati), prikaz(ov)ati, pojasniti (pojasnjevati), pripovedovati, povedati (praviti), imenovati: quid Thesea memorem? V., memora (povej) mihi nomen Pl., artibus, quas supra memoravi S.; z dvojnim acc.: Musas quas Grai memorant Eutr..; v pass.: Sil., Amm., facite, ut longo memoremur in aevo O. da nas bodo omenjali, honoratorum virorum laudes in contione memorentur Ci. naj bodo deležni hvalnice, naj se jim poje hvala, obscurata diu populo bonus eruet atque proferet in lucem speciosa vocabula rerum, quae priscis (dat.) memorata Catonibus atque Cethegis (ki so jih uporabljali stari Katoni in Cetegi) nunc situs informis premit et deserta vetustas H.; z dvojnim nom.: erat inter ingentis solitudines oppidum magnum atque valens nomine Capsa, quoius conditor Hercules Libys memorabatur S.; z de in abl.: de natura deorum nimis obscure m. Poeta vetus ap. Ci., de Bruti exitu m. Suet., de magnā virtute m. S.; z ACI: quem infestum ac odiosum sibi esse memorabat Pl., te quoque turbatum memorant (pravijo) fugisse O., id factum … per ambitionem consulis memorabant S., hi de exercitu Herculis maiores suos esse memorant Cu.; v pass. z NCI: ubi ea … gesta esse memorantur Ci., quod primo iam Punico bello dux inclutissimus M. Atilius Regulus dixisse memoratur Col., ultra Amazones Hyperborei esse memorantur Mel., qui ultra deserta esse memorantur Mel.; z odvisnim vprašalnim stavkom: civitas, incredibile memoratu est, quantum creverit S., vix credibile memoratu est, quantum … T.; abs.: ut ali utei (= uti) memoro Lucr.; pogosto sup. na -ū, ki je intenziviran izraz za dictu: estne hoc miserum memoratu! Pl., nihil dignum memoratu actum L., parva et levia memoratu videri T. — Od tod

1. adj. pt. pf. memorātus 3 znamenit, slaven, znan: haec est nobilis ad Trasimennum pugna atque inter paucas memorata populi Romani clades L., animal velocitatis memoratae Plin., sepulcrum illud memoratissimum Gell.; z abl.: vir facundiā laudatus et peritiā memoratus Ap.

2. adj. gerundivum memorandus 3 omembe vreden, vreden spomina, znamenit, neobičajen, nenavaden, redek: pugna Pl., post ullos numquam memorandus O., sodales O., te, iuvenis memorande, silebo V., Arcadii memoranda inventa magistri V., proelium, imperium, certamen, facinus, eventus L., facta Sen. tr., sodales Mart., res Iuv., virtus, nomen Sil., longum memorandus, virtus, facta Stat., agmen Cu., exitus, locus Fl., memorandus pietate Val. Max., Taygeta Val. Fl., funus Mel., virtutes, finis Amm. idr.

òmašit -a -o dial.
1. redek, redko vzklil: žito je -o na njivi; -a trava
2. neenakomerno tkan: -o platno
3. ekspr. danas je -o vrijeme danes so hudi časi

paradoxos -on (gr. παράδοχος) splošnemu mnenju nasproten, proti pričakovanju, nepričakovan, čuden, redek, paradóksen; le subst.

I. paradoxus -ī, m = gr. παραδοξονίκης zmagovalec proti pričakovanju, nepričakovani zmagovalec (o borcu, ki je istega dne zmagal v mečevanju (lucta) in pankratiju): Aug. —

II. paradoxon -ī, n

1. govorna figura, čisto lat. sustentatio ali inopinatum zadrževanje poslušalca = vzbujanje poslušalčevega zanimanja (pozornosti, napetosti): Isid.

2. čuden (paradóksen) (iz)rek: Aug.; v pl. paradoxa -ōrum, n (gr. παραδόξα) čudni (paradoksni) (iz)reki, paradóksi (po Ciceronovem prevodu): quae sunt mirabilia contraque opinionem omnium Ci., tudi samo mirabilia, npr. mirabilia Stoicorum Ci.

parco pičel, skop, redek

parco en la comida zmeren v jedi
parco en palabras redkobeseden

parcus 3, adv. -ē (parcere)

1. varčen, štedljiv, stiskaški, stiskav, skop (naspr. magnificus, elegans): pater Ci., colonus parcissimus Ci., parcissimum hominem vocamus pusilli animi et contracti Sen. ph.; z gen.: pecuniae Suet., aceti H., donandi parca iuventus H., parce frumentum metiri C., parce vivere Ci.

2. meton. majhen, pičel, skop, ne obilen, redek: lucerna Pr. z malo olja, sal V., lintea parca vento dare O. le redko, optima mors, parcā quae venit apta die Pr. v kratkem času, somnus parcior Iust., parcius dicerem Ci., parcius quatiunt fenestras H. redkeje.

3. metaf. vzdržujoč se, vzdržen, zmeren v čem, prizanesljiv: verba O. prizanesljive, rahle, merito parcior ira meo O. prizanesljivejša, kot sem zaslužil, p. in largiendā civitate Ci., in laudando Plin. iun., p. in cibum Iust., erga tribuendas dignitates Amm.; z gen.: vini Suet., pecuniae Iust. lakomen po denarju (na denar), moderatus et civium sanguinis parcus T., parcior somni Iust., parcissimus honorum Traianus in Plin. iun. prav brez pohlepa po časteh; z inf.: Sil., parce gaudere oportet Ph., parcius obicere alicui V.

paucus 3 (prim. gr. παῦρος majhen, malo, got. fawai = stvnem. fao, fō malo njih, lat. paul(l)us iz *pauc-s-los) majhen, maloštevilen, redek, pičel: Auct. b. Afr., Cael., Gell., Vitr. idr., post paucum tempus Ap. čez malo časa; pesn.: Tibia pauco foramine (= paucis foraminibus) H. z malo luknjami; večinoma le pl.: Auct. b. Afr., Cels. idr., castella pauca L. (naspr. creberrima), paucis diebus Ci., urbs inter paucas munita L. ali pugna memorabilis inter paucas L. kakor malokatera = prav posebej, paucorum hominum est H. občuje le z malo ljudmi; subst.

1. paucī -ōrum, m
a) malokateri, maloštevilni, redki (naspr. omnes, plerique): S. idr., pauci sciebant Ci., pauci ordinis senatorii C., pauci de nostris C. malo naših; komp.: ne pauciores cum pluribus manus consererent S. manjše število z večjim.
b) occ. (pl.) oligarhi, plemstvo (prim. gr. οἱ ὀλίγοι): paucorum potentium ius S., scelera paucorum S., impulsu Thebanorum paucorum N. tebanskih oligarhov, factio paucorum C., tako tudi komp. pauciores Pl. imenitnejši, odličnejši, višji (naspr. plures večja drhal).
c) malokateri, maloštevilni = misleči, razsodni (naspr. velika množica, sc. nerazsodnih): pauci ac sapientes Luc. ap. Non., eloquentia haec … iactationem habuit in populo nec paucorum iudicium … pertimuit Ci.

2. pauca -ōrum, n
a) malo (naspr. multa): Sen. ph., Corn. idr., non pauca suis adiutoribus donabat Ci.
b) malo (nekaj) besed: Kom., Enn. ap. Gell. idr., pauca respondebo Ci., respondes pauca H., paucis exponere situm S., cetera quam paucissimis absolvam S. prav v kratkem.

Opomba: Gen. pl. paucûm: verbûm paucûm Enn.

pauvre [povrə] adjectif reven, siromašen, ubog, pomilovanja vreden; boren, nezadosten; redek (lasje); masculin revež, siromak, berač

pauvre écrivain masculin slab pisatelj
écrivaln pauvre reven, siromašen pisatelj
pauvre diable, sire, hère ubožec
les pauvres d'esprit (familier) ubogi na duhu
pauvre comme job reven kot cerkvena miš
pauvre de moi! ubogi jaz!
ne pas dire un pauvre mot niti besedice ne ziniti, dati od sebe
devenir pauvre osiromašeti

peregrino agg.

1. redek, nenavaden, poseben

2. iskan, izumetničen

3. tuj

puţín

I. adv. malo, nekoliko, nekaj

II. -ă (-i, -e) adj. maloštevilen, redek

rado agg. redek:
panno rado redko platno
capelli radi redki lasje
incontri radi redka srečanja
di rado poredkoma
non di rado pogosto

ragnato agg. kot pajčevina tenek, redek

ralo redek

barba rala redka brada
dientes ralos razmaknjeni zobje

rar redek; sich rar machen ne prihajati

rar

I. -ă (-i, -e) adj. redek

II. adv. redko, poredkoma

rare [rɛ́ə] pridevnik
redek, nepogosten; sporadičen; izjemen, izreden, nenavaden; slab, tanek, razredčen
pogovorno odličen, izvrsten, sijajen, dragocen
pogovorno silno, strašno
sleng ne dovolj pečen, še krvav

rare and hungry strašno, zelo lačen
a rare book redka knjiga
rare fun nadvse smešna stvar
a rare good sign zelo dobro znamenje
it is rare(ly) that he comes on redko(kdaj) pride

rare [rar] adjectif redek; pičel; familier neverjeten; nenavaden; slaboten (pulz); physique, chimie redek

cas masculin pluriel rares redki; izjemni primeri
chevelure féminin, barbe féminin rare redki lasje, redka brada
livres masculin pluriel, timbres masculin pluriel rares redke knjige, znamke
pierre féminin, oiseau masculin rare redek kamen, redka ptica
il est rare de voir ... redkokdaj se vidi ...
il devient rare malokdaj ga je videti
tes visites se font rares tvoji obiski postajajo redki
ce serait bien rare qu'il ne puisse pas venir to bi bilo zelo neverjetno, nenavadno, da on ne bi mogel priti
se faire rare le redkokdaj se pustiti videti

rarescent, e [rarɛsɑ̃, t] adjectif postajajoč redksjši, redek, pičel

raro agg. redek:
bestia rara pren. redkost
gas raro kem. plemeniti, žlahtni plin
polso raro med. infrekventni utrip
terre rare kem. redke zemlje

raro redek; nenavaden; izvrsten; rahel, ohlapen

caso raro nenavaden primer
hombre raro posebnež
de raro en raro tu pa tam
¡qué raro!; ¡cosa más rara! kako čudno! nenavadno!
raras veces redkokdaj

rārus 3 (indoev. kor. *er(H)-, *reH- ločiti (se), biti rahel, negost, redek, biti prostoren; prim. skr. r̥tḗ brez, razen, gr. ἀραιός tenek, šibek, ἀραίωμα vrzel, ἐρῆμος, at. ἔρημος sam, samoten, lat. rēte, sl. redek, lit. ardýti cepiti, ločiti, rẽtas tenek (tanek), razprostranjen, got. arwjō zastonj)

1. negost, redek, rahel, tenek (tenak, tanek) (naspr. densus, spissus, creber): Q., Col., Lucr., Cels. idr., (sc. humus) densa magis Cereri, rara (rahla) Lyaeo (sc. favet) V., terra rara (prhka), rarissima V., rara retia V., H. redke = z velikimi zankami, velikozankaste, petljate, tunica O. tanka, cribrum O. redko, pecten O. redkozob, redek, rariores silvae T. redkejši, iuventus H. iztrebljena, rara umbra V. redka.

2. metaf.
a) redek = daleč narazen (vsaksebi) se nahajajoč, posamezen, poedin, redko (po)sejan, raztresen, razpršen, tu pa (in) tam (sem ter tja) se nahajajoč, samoter(en) (naspr. densus, confertus, continuus): Hirt., Plin. idr., rari fontes aquarum Cu., arbores rarae N., voces V., rari ignes L. le tu in tam, foramina terrae Lucr., coma O., capillus Suet., racemi V., tela O.; pogosto (zlasti pesn.) v adv. pomenu: apparent rari nantes V. tu in tam, Oceanus raris navibus aditur T. ladje le redkokdaj zaidejo v Ocean, manat rara meas lacrima per genas H. samotno (skrivaj) se prikrade; kot voj. t.t.: milites rari dispersique pugnant C. posamič, posamezno, razpršeno (naspr. confertus, constipatus), numquam conferti, sed rari magnisque intervallis proeliantur C., ordines L. (ra)zredčene, acies Front.
b) redek, redko se nahajajoč: Q., Plin., Sen. ph., Cels. idr., rarum alibi animal Cu., honores olim fuerunt rari, nunc effusi V., (sc. decemviri) rari aditūs (gen.) L. redko dostopni, raris ac prope nullis portibus C., raras per vias populus T. le malo ljudi po cestah, rara vulgaribus anteponere Ci.; predik.: coetūs rarus adibat O., Caesar rarus egressu T. redko gre ven, redko gre z doma; od tod
c) occ. redek po svoji kakovosti = redko (tako zelo) lep (krasen), nenavaden, izvrsten, odličen, sijajen, krasen, izboren, izbran, izreden: corpus rarae magnitudinis Cu., puella Pr., rarā quidem facie, sed rarior arte canendi O., vestis Cat., avis H., artis opus rarae Tib., uxor rarissimi exempli Q. vzorna, (v)zgledna. — Adv.

1. rārē
a) (prostorsko) redko, poredkoma, na redko, ne na gosto, (daleč) narazen, tu in tam, sem ter tja, raztreseno, razpršeno: Varr., Vitr., Gell., conserere Col., rarius terere Col., rarius contextus saccus Col., rarissime disserere ali ponere Col.
b) metaf. (časovno) redko, redkokdaj, (le) včasih, (le) sem in tja, (zgolj) občasno (naspr. saepe): Pl., Corn.

2. rārenter (star. obl.) redko(kdaj), le včasih: Ca., Pomp. fr., Nov. fr., Varr. ap. Gell., Gell., Ap., Macr., venire L. Andr., rarenter gemitum conatur trahens Enn. fr., edepol voluntas homini rarenter venit Caecil., videre Caecil.

3. abl. n rārō (naspr. saepe) redko, (po)redkoma, redkokdaj, malokdaj, le včasih: Pl., Q., Plin. idr., vinum aegrotis prodest raro, nocet saepissime Ci., quod si rarius fiet Ci., rarius elucere Ci. (naspr. densius), rarissime accidere Col., non affari nisi rarissime Suet.