Franja

Zadetki iskanja

  • Lösungswort, das, rešitev
  • lūx, lūcis, f (iz indoev. kor. subst. iz baze *leu̯k- svetiti; prim. skr. rócate [on] sveti, sije, rúci-, roká- svetloba, gr. λευκός bel, svetel, bleščeč, blesteč, λύγδος beli marmor, ἀμφι-λύκη somrak, λεύσσω vidim, λύχνος svetilo, svetilka, lat. lūceō, lūcus, lūmen, lūna, lūstrō1, lucerna, sl. luč, hr. lûč svetloba, žarek, stvnem. liocht = nem. Licht, ang. light, got. lauhatjan = stvnem. lougazzen = nem. leuchten).

    1. luč, svetloba, svetlost, soj, sij: l. solis Lucr., solis ac lychnorum Ci., luce ali solis luce clarius Ci. jasno kot beli dan, stella multa cum luce cucurrit V., sub luce maligna (sc. lunae) V., lucem (= ignem) efflare V. (o Sončevih konjih), l. aestiva V., diurna Lucr., brumalis O. zimska svetloba, zimski čas, ille refert: „o lux inmensi publica mundi, Phoebe pater ...“ ali lucis auctor (= Phoebus) O.; o svetlih stvareh = lesk, sijaj, blesk: l. zmaragdi Lucr., aēna V., gemmae Plin., genarum Stat., campum ... lux cuspidis implet Stat., thoracis Sil., fulsit lux ab armis Sil., praeeuntibus signis insidebat aureo solus ipse carpento fulgenti claritudine lapidum variorum, quo micante lux quaedam misceri videbatur alterna Amm.

    2. occ.
    a) dnevna svetloba, dan: ante lucem Ci., Suet. pred dnem (svitom, zoro, zorom), ad lucem Ci., Suet. ali sub lucem C., V. in sub luce L., O. ali circa lucem, prope lucem Suet. proti jutru, pod jutro, lucī (loc.) ali luce Pl., Ci. idr. ob dnevu, podnevi, čez dan, tu mihi luce dolor, tu mihi nocte venis O., in luci Lucr. ob luči, podnevi, cum luci simul Pl. s soncem, z jutrom, ob svitu (zori), prima lux L. svit, zor(a), primā luce Ci., C., L., Suet. ali cum primo luci Pl., Ter., Ci. (De offic. 3, 31, 112), Gell. s prvim svitom, ob prvem svitu, ob prvem zoru, a prima luce Ci. od svita, multā luce C. ko je (bil) že dan, že pozno v dan, certā, obscurā luce L., luce clarā L., Auct. b. Hisp. ali luci claro Plin., Varr. = in maxima luce Val. Fl. pri belem dnevu, in lucem quiescere Cu. do belega dne, in primam lucem convivia protrahere Suet. do svita, do zgodnjih jutranjih ur; meton. α) dan kot doba 24 ur: centesima lux ab interitu Clodii Ci., crastina l. V., l. natalis O. rojstni dan, his lucibus O., l. iugalis O. poročni dan. β) nebesno svetilo, nebesno telo: illae quae fulgent luces Ci. (Arat.).
    b) luč življenja, življenje: lucem intueri Ci. ali videre O. živeti, lucem aspicere Ci. = in lucem suscipi Ci. ali edi Ci., Sen. tr. = luci edi Ci. poet. roditi se, ut propter quos hanc suavissimam lucem aspexerit (je prišel na ta na moč prijetni svet), eos indignissime luce privarit Ci., sub lucem dare Iuv. roditi, lucem propriam accipere (sc. po rojstvu) Ci., finis huius lucis Ci., frui optata luce V., corpora luce carentum V. = mrtveci, mrliči, relinquere lucem V. zapustiti svet, umreti, contemptor lucis animus V., o luce magis dilecta soror V., nobis accĭdit brevis lux Cat., lucem supremam exhalare Sil.; kot ljubkalna beseda = „son(če)ce, sr(če)ce moje“: lux, salve! Pl., mea lux Ci. ep. ali lux mea O.
    c) svetloba oči, oko, vid: damnum lucis ademptae O., effosa lux Stat., oculorum lux Amm.

    3. metaf.
    a) luč (svetloba) duha, presvetlitev, razsvetlitev, razsvetljenje, razbistritev, razbistrilo, pojasnilo: historia testis temporum, lux veritatis Ci., sententiae auctoris lucem desiderant Ci., lucem eripere conantur Ci. jasnost spremeniti v noč.
    b) „luč javnosti“, javnost, spregled: Isocrates luce forensi caruit Ci. ni javno nastopal (govoril), in luce atque in oculis civium magnus Ci., lucem non aspicere (zase, zasebno življenje živeti), carere publico Ci., res occultas in lucem proferre Ci. na ogled postaviti (postavljati), da(ja)ti v javnost, beneficia in luce collocari volunt Ci. biti postavljene v javnost (v ospredje), Deiotarus vestram familiam ... obscuram e tenebris in lucem evocavit Ci. je postavil ... iz teme na svetlo = je objavil, naznanil, in Asiae luce versari ali in luce Italiae cognosceris Ci. vpričo (pred očmi) Azije, Italije.
    c) rešitev, pomoč, zaščita, odrešitev, novo življenje: lux venisse quaedam et spes videbatur Ci., lucem adferre rei publicae Ci., vide, quanta lux ... mihi ... aboriatur Ci., lucem dispicere Ci., lucem porrigere civibus Ci., lux quaedam adfulsisse civitati visa est L., omnis in armis lucis causa sita est Sil.; o osebi: o lux Dardaniae V. (o Hektorju).
    d) sonce = sijaj, dika, (o)kras, središče: video enim mihi videre hanc urbem, lucem orbis terrarum ... Ci., laude populari atque honoris vestri luce caruerunt Ci., levis animi lucem splendoremque fugientis est iustam gloriam repudiare Ci., Cicero, lux doctrinarum altera Plin.
    e) slava, čast, sijaj: illi sine luce genus Sil.
  • mot [mo] masculin beseda; izrek; rešitev (uganke); commerce ponudba, cena

    un mot (figuré) par besed, vrstic; pisemce
    à ce(s) mot(s) ob tej besedi, ob teh besedah
    à demi-mot na namig; namigovaje
    au bas mot najmanj
    au premier mot na prvo besedo, takoj, brez oklevanja
    en un (deux, quatre) mot(s) z eno besedo, skratka
    en d'autres mots z drugimi besedami
    en peu de mots v kratkih besedah, na kratko
    sans mot dire brez besede, ne da bi zinil besedico
    mot à mot, mot pour mot dobesedno
    (bon) mot dovtip, domislica, šala
    le dernier mot de la bêtise višek neumnosti
    demi-mot masculin namig
    espèce féminin de mot (grammaire) besedna vrsta
    (fin) mot poanta, skrivni pomen
    grand mot velika beseda; geslo; pluriel visoko doneče besede
    gros mot psovka, kletvica
    feu masculin de mots besedna igra
    mots pluriel carrés magični kvadrat (uganka)
    mots pluriel croisés križanka
    mots-croisiste masculin ljubitelj križank, križankar
    mot étranger, d'emprunt tuja, izposojena beseda
    mot fin pametna duhovita beseda
    mot d'ordre, de passe (militaire) spoznavna beseda, geslo
    mot pour rire dovtip, šala
    mot de repère geslo, značnica (v slovarju)
    mot à double sens, entente dvoumna beseda
    mot-souche masculin geslo, značnica (v katalogu)
    mot trouvé dobra misel, ideja
    avoir le dernier mot imeti zadnjo besedo
    avoir son mot à dire imeti nekaj besede pri (čem), (moči) povedati svoje mnenje
    avoir des mots (s)pričkati se
    compter, peser ses mots (pre)šteti, (pre)tehtati svoje besede
    dire un mot, deux, quatre mots à quelqu'un imeti resen pogovor s kom
    ne dire, sonner mot, ne souffler mot nobene ne ziniti, črhniti
    se donner le mot domeniti se vnaprej
    n'entendre pas un mot de quelque chose nobenega pojma ne imeti o čem
    ce ne sont que des mots to so le (prazne) besede
    pas un mot de plus! dovolj! niti besede ne več!
    fouer sur les mots igrati, igrajčkati se z besedami
    ne pas mâcher ses mots govoriti z brutalno odkritostjo
    manger ses mots govoriti nerazločno
    passer des mots aux actes preiti od besed k dejanjem
    prendre au mot prijeti za besedo
    traîner ses mots počasi govoriti
    trancher le mot čisto odkrito reči
    se payer de mots zadovoljiti se z besedami (in ne preiti k dejanjem)
    qui ne dit mot consent (proverbe) kdor molči, se strinja
  • quittance [kwítəns] samostalnik
    plačilo, povračilo (in quittance of)
    arhaično, poetično rešitev, osvoboditev (from)
    ekonomija pobotnica
  • reclaim [rikléim]

    1. samostalnik
    (redko) poboljšanje, spreobrnitev, vrnitev na pravo pot; rešitev
    tehnično regeneriranje, pridobivanje (iz starega materiala), obnovitev, obnavljanje

    beyond reclaim, past reclaim nepoboljšljiv, nepopravljiv, ki se ne da rešiti
    the reclaim of rubber regeneracija (starega) kavčuka

    2. prehodni glagol
    reklamirati, zahtevati nazaj, zahtevati povrnitev, povračilo; privesti (koga) nazaj (na pravo pot); civilizirati (divjake), vzgojiti, udomačiti, ukrotiti (živali); (o zemlji) krčiti, iztrgati morju, izsušiti, napraviti sposobno za obdelovanje
    tehnično dobiti (iz starega materiala), regenerirati
    neprehodni glagol
    (redko) protestirati, ugovarjati, nasprotovati, upirati se, nastopiti (against proti)
    izjaviti (that da)
    pravno, škotsko vložiti priziv, apelirati, pritožiti se višjemu sodišču

    reclaimed rubber regeneriran star kavčuk
    a reclaimed drunkard spreobrnjen pijanec
    to reclaim s.o. to a sense of duty privesti koga do čuta za dolžnost
  • recovery [rikʌ́veri] samostalnik
    ponovna (za)dobitev; povračilo, izterjava; dobivanje (rude) (space reševanje)
    kemija rekuperacija; okrevanje (from od)
    ozdravljenje, rešitev

    recovery of debts uspešna izterjava dolgov
    recovery of damages povračilo škode
    recovery of lost property povrnitev izgubljene lastnine
    recovery of trade ponovno oživetje trgovine
    he is past (beyond) recovery ni mu pomoči, je neozdravljiv (izgubljen)
  • redēmptiō -ōnis, f (redimere)

    1. odkup, odkupovanje, odkupnja: captivis redemptio negabatur L., redemptionis pretium Sen. ph. odkupnina, ducis Q., sacramenti Auct. b. Alx. od vojaške prisege (vojaščine).

    2. podkupovanje: huius iudicii Ci.; v pl.: reorum pactiones, redemptiones, acerbissimas damnationes proferre Ci.

    3.
    a) zakup: triticum redemptionis iure tollere Ci.
    b) najem: non temeritate redemptionis aut negotii gerendi inscitiā Asc.

    4. prevzem kake pravde in z njo povezanih nevarnosti proti odškodnini: Ulp. (Dig.).

    4. odkup, (od)rešitev: animae suae Vulg.; abs.: Vulg.
  • redemption [ridémpšən] samostalnik
    ekonomija odkup; ponoven, povraten kup; rešitev, odrešitev, osvoboditev (from od)
    odplačilo (dolga, posojila, zastavljenega predmeta), razdolžitev, amortizacija; izpolnitev (obljube)

    redemption fund amortizacijski sklad
    redemption of a bank-note in gold odkup (zamenjava) bankovca za zlato
    to become a member of a society by redemption postati član društva s plačilom
    he is past redemption ni mu rešitve
  • redención ženski spol oprostitev, osvoboditev; (od)rešitev, odrešenje; odkup; izhod, sredstvo, pomoč
  • refuge [réfju:dž]

    1. samostalnik
    zatočišče, pribežališče, zavetišče (from pred)
    zavetišče v gorah; azil
    figurativno pomožno sredstvo, izhod, rešitev; cestni ulični prometni otok (za pešce, ki gredo čez cesto, ulico)

    house of refuge zavetišče (prek noči)
    to seek refuge in flight iskati rešitev v begu
    to take refuge with najti zavetje pri
    to take refuge in a lie (in lying) zateči se k laži
    to take refuge from boredom in reading v dolgočasju najti zatočišče v branju

    2. prehodni glagol
    (redko) dati komu zavetje ali zatočišče
    neprehodni glagol
    (redko) iskati zavetje (zatočišče)
  • release1 [rilí:s] samostalnik
    osvoboditev, izpustitev na svobodo (from iz)
    (od)rešitev (from od česa)
    razbremenitev, olajšanje, oprostitev, spregled
    pravno razrešitev dolžnosti, odstop; prenos pravice (premoženja) na drugega, odstop(itev); odreka (pravicam); dokument (o odstopu); potrdilo pobotnica; odobritev filma za predvajanje
    tehnično mehanizem za sprožitev ali ustavitev, izklop stroja

    release from a debt (mortgage) oprostitev (brisanje) dolga (hipoteke)
    happy release figurativno smrt
    it was to me a great release to mi je bilo v veliko olajšanje
  • relief2 [rilí:f] samostalnik
    olajšanje, olajšava, osvoboditev, rešitev (from iz, od)
    ublažitev; tolažba
    pravno podpora, pomoč, lek; oprostitev (from od)
    odškodnina
    figurativno počitek, počivanje, okrevanje; ugodna sprememba
    vojska osvoboditev, odrešitev (obleganega mesta, trdnjave); zamenjava (posadke, straže); pojačanje, rezerva

    a relief to the eye blagodejnost, užitek za oko
    relief engine pomožna lokomotiva
    relief fund fond za pomoč (ponesrečencem)
    relief secretary pomožna tajnica
    income tax relief (davčna) olajšava
    indoor relief(s) hospitalizacija
    outdoor relief (zdravniška) pomoč na domu
    to be on relief dobivati socialno podporo
    it was a relief to see... bilo je olajšanje videti...
    it was a relief to me odleglo mi je
  • reprieve [riprí:v]

    1. samostalnik
    odgoditev, odlaganje, odložitev, odlašanje (izvršitve smrtne obsodbe); odlog; pomilostitev, milostni odlog; podaljšanje roka; premor, odmor; rešitev (od)

    2. prehodni glagol
    odgoditi, odložiti, odlašati, odlagati (izvršitev smrtne obsodbe), pomilostiti; oprostiti, rešiti (from pred)
    dati odlog ali drug rok, začasno odložiti
    figurativno dati komu duška, dovoliti premor, odmor
  • rescue1 [réskju:] samostalnik
    reševanje, rešitev, osvoboditev; pomoč; nasilna rešitev (iz ječe, zapora)

    rescue-appliances reševalna oprema
    rescue home dom za nravstveno ogrožena dekleta
    rescue party, rescue squad reševalno moštvo (ekipa)
    to the rescue! na pomoč!
    to go, to come to s.o.'s rescue iti, priti komu na pomoč
    to make a rescue osvoboditi (u)jetnika
  • resolución ženski spol sklep, odločitev; odločnost, neustrašnost; energija, dejavnost; rešitev (vprašanja, računske naloge)

    de resolución difícil težaven za odločitev
    en resolución končno, naposled, skratka, sploh, kratko in malo
    llegar a una resolución priti do sklepa
    tomar una resolución odločiti se
  • resolūtiō -ōnis, f (resolvere)

    1. razvezanje, razvezovanje, razvezava: lori Gell.

    2. metaf.
    a) razstavitev na posamezne enote ali dele: cum ergo et contextio ipsius pari aequalitate procedat, et resolutio aequaliter redeat usque ad monadem Macr., fabulae Don.
    b) popustitev, omlahavelost, mlahavost, slabost, slabotnost, oslabelost, šibkost, ohromelost, (o)hromitev, hromenje, hromost, mrtvoudnost: nervorum, maxillarum Cels., ventris Cels. slabost, ventris ali alvi Cels. driska.
    c) razveljavitev, preklic, izterjava, zaseg, rubež: venditionis Ulp. (Dig.).
    d) osvoboditev, rešitev, pobeg: Vulg.
  • resolution [rezəlú:šən] samostalnik
    odločnost, srčnost, pogumnost; namen, sklep
    parlament resolucija, odločitev, sklep, formulirana izjava; zaključek; rešitev (problema)
    kemija & tehnično stopitev, razkroj, analiza, dekompozicija, konverzija (to na, in v)
    razkroj, razpad v dele; oslabitev
    medicina izginitev otekline, vnetje brez gnojenja; zamena, substitucija dveh kratkih zlogov z enim dolgim

    the resolution of an equation rešitev enačbe
    want of resolution neodločnost; omahovanje
    to carry out a resolution izvesti, izvršiti, realizirati sklep
    to come to (to make, to take) a resolution odločiti se, skleniti
    to move a resolution predlagati resolucijo
    to pass a resolution sprejeti, izglasovati resolucijo
  • résolution [rezɔlüsjɔ̃] féminin (raz)rešitev (problema); razkroj; razdrtje; odločnost; odločitev, sklep; politique resolucija; juridique preklic, razveljavitev (d'une vente neke prodaje)

    de résolution odločen
    résolution inébranlable, irrévocable neomajen, nepreklicen sklep
    résolution de l'Assemblée générale des Nations Unies resolucija Generalne skupščine združenih narodov
    résolution des équations reševanje enačb
    résolution de la neige en eau raztopitev snega v vodo
    résolution d'une tumeur nazadovanje tumorja
    résolution musculaire sprostitev mišic
    adopter, approuver une résolution sprejeti, odobriti sklep
    changer de résolution spremeniti sklep, odločitev
    il manque de résolution manjka mu odločnosti
    prendre une résolution odločiti se, skleniti
  • resolve1 [rizɔ́lv] samostalnik
    sklep, odločitev, odlok, odločba; namera, namen, nakana; rešitev
    poetično odločnost, vztrajnost
  • retrieve [ritrí:v]

    1. samostalnik
    rešitev; (redko) vzpostavitev, obnova

    lost beyond retrieve za vedno izgubljen
    the thing is past retrieve stvar se ne da več popraviti

    2. prehodni glagol
    (izgubljeno) nazaj ali zopet dobiti; popraviti (napako), nadoknaditi, nadomestiti (izgubo); vzpostaviti, obnoviti, rehabilitirati, rešiti; (o psu) najti in prinesti ustreljeno žival; spomniti na (kaj), zopet seznaniti
    neprehodni glagol
    lov aportirati

    to retrieve freedom zopet dobiti prostost, svobodo
    to retrieve an error popraviti zopet pomoto, zmoto
    to retrieve a loss poravnati, nadomestiti izgubo