Franja

fire¹ [fáiə] samostalnik
ogenj, plamen, požar; streljanje
figurativno gorečnost, navdušenje, vnema, razburjenje; vročica; pekel; smrt na grmadi

to add fuel to the fire prilivati olje v ogenj; poslabšati; razpihovati strasti
medicina St. Anthony's fire šen
between two fires med dvema ognjema
a burnt child dreads the fire kdor se opeče, je drugič previden
to catch (ali take) fire vneti se
fire control stolp, s katerega vodijo streljanje; boj proti gozdnim požarom
fire department požarni oddelek
to go through fire and water mnogo pretrpeti
to lay a fire pripraviti za zakurjenje
to open fire začeti obstreljevati
out of the frying-pan into the fire z dežja pod kap
to pour oil on fire prilivati olje na ogenj, razdražiti, podpihovati
to set on fire, to set fire to zažgati, prižgati
vojska blind fire streljanje brez cilja, na slepo
to keep up a fire vzdrževati ogenj; nenehno obstreljevati
to be on fire goreti
there's no smoke without fire kjer je dim, je tudi ogenj; iz nič ni nič
to set the Thames on fire narediti nekaj izrednega, iznajti smodnik
to strike fire izkresati ogenj
withering fire uničevalen ogenj
running fire salva strelov; zapovrstni napadi kritike

flurry¹ [flʌ́ri] samostalnik
nemir, razburjenje, zmeda; sunek vetra; nenadna ploha ali metež; nevihta; nepričakovana nagla sprememba cen na borzi; smrtni boj kita

in a flurry razburjen, ves iz sebe
flurry of rain ploha
ameriško flurry of snow metež
flurry of birds jata ptic

flutter² [flʌ́tə] samostalnik
kriljenje, prhutanje; tresenje, vibracija; razburjenje, nemir, vznemirjenost; drhtenje
sleng špekulacija, hazardna igra; krok

to cause (ali make) flutter vznemiriti, razburiti
all in a flutter ves iz sebe

fume¹ [fju:m] samostalnik
dim, hlap; oster vonj; jeza, strast, razburjenje

to be in a fume besneti

Gemütsaufregung, die, razburjenje

Gemütsbewegung, die, Medizin emocija, čustvo; (Erregung) afekt, razburjenje, čustveni vzgib

irritación ženski spol draženje, dražljaj, razdraženost, jeza, ogorčenje, razburjenje

Knatsch, der, (-/e/s, ohne Plural) razburjenje, krik in vik

moción ženski spol gibanje, razburjenje, ganjenost; nagib, nagon; predlog

presentar (una) moción predlog staviti

mōtus -ūs, m (movēre) gib(anje)

I. fizično gibanje, premikanje, tek: Q. idr., navium, remorum C., siderum C., Val. Max., oculorum, oris Cels., venarum Cels. utripanje, caudae Plin. miganje z repom, terrae Ci., Cu., Front. idr. potres, quo maximo motu terra tremit V., pedum melior motu V. gibkejših nog, hitrejši, deus motum dedit caelo Ci., (sc. lepus) nullos audet dare corpore motūs O. si ne upa premakniti se (treniti, ganiti se); occ.

1. umetni telesni gib, gibljaj, premik, telesna kretnja, zasuk, obrnitev, obrat: Q., motus palaestrici et histrionum gestus Ci., gestus ac motus corporis Ci., rusticus alter motus, concesso mollior alter erit O., decens H. lična (mična, ljubka, prikupna) hoja.

2. ples, poseb. pantomimski: Ambr., motus dare L., V. plesati, motus doceri Ionicos H. učiti se plesati.

3. kot voj. t.t. vojaški okret, zasuk, obrat, premik, manever: milites ad motus leviores N.; podobno: motus futuri V. (Enejev) odhod, dvig, odplutje; tako tudi: ipse sub Aurorae primos excedere motus Lucan. —

II. metaf.

1. duševni gib, duševno gibanje: animi incredibiles motus Ci. duševna gibčnost; occ.
a) delovanje duha, duševna sila, duševna dejavnost: animorum motus voluntarii Ci., motus animorum duplices sunt, alteri cogitationis, alteri adpetitus Ci., et animi et ingenii celeres quidam motus esse debent Ci. srce in razum morata svoje sile zlahka uporabiti, motu mentis et ratione uti Ci. umsko delovanje.
b) duševno razpoloženje, ganjenje, duševni pretres, duševna razvnetost, razdraženost, čustvo, emocija, afekt, razburjenje, čustveni vzgib, vzburjenost, vzdraženje, strast: Sen. ph., T., m. turbidus Ci., motus animi turbati, quos Graeci πάϑη nominant Ci., perturbationes, id est motus animi nimii, rationi non obtemperantes Ci., m. mentis meae Ci. nemir moje duše.
c) nagib, (na)gon, vzgib, pobuda, spodbuda, impulz: naturae Ci., divino concita motu O., sine motu animi et cogitatione Ci.
d) nagib, povod, motiv: consilii mei motūs Plin. iun.

2. politično gibanje: Catilinae motūs conatūsque Ci., se ad motus fortunae movere coepit C. plašč po vetru obračati = ravnati se po okoliščinah; occ.
a) politični dvig (v dobrem pomenu): Italiae magnificentissimus m. Ci.; (v slabem pomenu) vstaja, upor, nemir: populi Ci., Galliae, urbanus C., servilis L., domi motus orti L., civicus H., magnus et implacabilis T., hic tantus motus rerum Ci., T. tako burni časi.
b) menjava politične struje (usmeritve), državni preobrat, prevrat: in re publica non tantum motum impendere video, quantum … Ci. ep., rei publicae motum adferre Ci. državo omajati, concussi orbis motus T. prevrat zemlje, vesoljni prevrat, ut Persarum imperium magno motu concuterent magis quam affligerent Cu.

3. kot ret. t.t. „preobrat izraza“, besedni obrat, in sicer meton. = trop: reddam nunc, quam proximam esse dixeram partem de tropis, quos motus clarissimi nostrorum auctores vocant Q., nam plerique has tropos esse existimaverunt, quia, sive ex hoc duxerint nomen, quod sint formati quodam modo, sive ex eo, quod vertant orationem, unde et motus dicuntur, fatendum erit esse utrumque eorum etiam in figuris Q.

4. kot vrtnarski t.t. „pogon“, kal, klica, mladika, poganjek: Celsus quoque et Atticus consentiunt tres esse motus in vite seu potius in omni surculo naturales, unum, quo germinet, alterum, quo confloreat, tertium, quo maturescat Col.

orgasmo m

1. med. orgazem

2. ekst. razburjenje, nemir:
essere in orgasmo (per) biti vznemirjen, razburjen (zaradi)

palpitation [-tasjɔ̃] féminin utripanje, trzanje, tresenje; figuré razburjenje; bitje srca

passion [pasjɔ̃] féminin strast, vroča ljubezen; nagnjenje; pohlep; razburjenje; (religion)

Passion Kristusovo trpljenje; pasijon
(religion) la semaine de la Passion velikonočni teden
aimer à la passion strastno ljubiti
juger sans passion stvarno (pre)soditi
il se laissa aller (ali emporter) à sa passion premagala ga je strast, jeza
maîtriser ses passions obvladati svoje strasti
se prendre de passion pour quelqu'un strastno se zaljubiti v koga
passion du jeu, de voyager nagnjenje za igranje, za potovanja
passion de l'argent pohlep po denarju
amour-passion masculin strastna ljubezen

permōtiō -ōnis, f (permovēre)

1. vzbuditev, vzbujanje, razgibanje: animi Ci., illa autem, quae aut conciliationis causa leniter aut permotionis vehementer aguntur Ci., mentis p. divina Ci. navdušenje.

2. čustvo, razvnetje, razvnetost, emocija, afekt, navdanje, strast, razburjenje: Aug., plura enim multo homines iudicant … aut aliqua permotione mentis quam veritate … Ci., in animorum aliqua permotione aut gignenda aut sedanda; tollendave tractantur Ci., in omni permotione naturalem volebant esse quendam modum Ci.

pother¹ [pɔ́ðə] samostalnik
hrup, hrušč, krik in vik
pogovorno razburjenje; zadušljiv oblak dima, prahu

to make a pother about s.th. zagnati krik in vik zaradi česa

pucker¹ [pʌ́kə] samostalnik
guba, naborek
figurativno, pogovorno razburjenje (about zaradi)

ramalazo moški spol udarec z vrvjo; huda bolečina, zbodljaj; razburjenje, vzkipenje

ramp³ [ræmp]

1. samostalnik
vznemirjenost, razburjenje, razdraženost; besnenje, divjanje, razsajanje, rohnenje

2. neprehodni glagol
besneti, divjati, razsajati, rohneti; drveti sem in tja

razzamatazz [ræzəmətǽz] samostalnik
pogovorno razburjenje, hrušč, dirindaj

razzle-dazzle [rǽzldæzl] samostalnik
sleng rabuka, razburjenje, direndaj; pijančevanje, krok(arija), nočno popivanje; vrtiljak z valovitim gibanjem; ropotulja, raglja

to go on the razzle-dazzle iti na krokanje