Franja

kópati² to bath

kópati se (v kadi) to have (ali to take) a bath, (na prostem) to bathe, to go swimming
on se ravno koplje he is having a bath
kópati se v tekoči vodi to have a bath (ali bathe) in running water
kópati se v kopališču ali v kadi to have a bath in a bathing establishment or in a tub
kópati se v solzah to melt into tears

lasišče samostalnik
1. (del glave) ▸ fejbőrGlavni znak ušivosti je srbenje lasišča, ki se pogosto pojavi prvi teden po okužbi. ▸ A tetvesség fő jele a fejbőr viszketése, amely gyakran a fertőzést követő első héten jelentkezik.

2. (lasje) ▸ hajzat, hajZa mizo je brezbrižno sedel starejši moški črnega bujnega lasišča, prepredenega s sivimi lasmi in z ravno takšnimi brki. ▸ Közömbösen ült az asztalnál egy ősz hajszálakkal tarkított, dús, fekete hajzatú és hasonló bajuszt viselő idős férfi.

laskav (-a, -o) schmeichelhaft
ne ravno laskav wenig schmeichelhaft
laskave besede Schmeichelworte množina

ljubimkati glagol
1. (imeti razmerje) ▸ hetyeg, enyeleg, kavarNočem, da bi moja punca ljubimkala z drugim. ▸ Nem szeretném, ha a csajom mással kavarna.
A puhloglava mladenka je na veliko ljubimkala in na koncu strla njegovo srce. ▸ A fiatal, üresfejű lány sokat hetyegett másokkal, és végül összetörte a szívét.
Njuna partnerja ljubimkata, zato se tudi sama zbližata. ▸ A párjaik puszipajtások voltak, ezért ők is összehaverkodnak.

2. (imeti spolni odnos) ▸ hancúrozik, szeretkezik, etyepetyél
Ko ta dva ravno ljubimkata pod tušem, v stanovanje prispejo starši slednjega. ▸ Éppen akkor, amikor ezek ketten a zuhany alatt hancúroztak, hazaértek a fiú szülei.
V Grčiji mu je uspelo klikniti sicer ne tako redek pojav, kako dva strastno ljubimkata na plaži. ▸ Görögországban sikerült elcsípnie azt a nem is olyan ritka pillanatot, amikor ketten szenvedélyesen szeretkeztek a strandon.
Na očetovem vrtu velikokrat ljubimka s študentko Martho. ▸ Az apja kertjében gyakran etyepetyél az egyetemista Mártával.

medicinski čudež stalna zveza
(o presenetljivem dogodku) ▸ orvosi csoda
Če se ravno ne zgodi medicinski čudež, ne bo nikoli stopila na noge in shodila. ▸ Hacsak nem történik orvosi csoda, soha többé nem fog lábra állni és járni.
Je prva ženska na svetu, ki je zanosila po presaditvi dela jajčnika, kar je medicinski čudež. ▸ Ő az első nő a világon, aki részleges petefészek-átültetés után teherbe esett, ami orvosi csoda.

mórati (-am) imperf.

1. dovere; bisognare:
na starost je moral beračiti nella vecchiaia dovette mendicare, fu costretto a chiedere l'elemosina
skrbeti mora za tri otroke deve aver cura di, deve allevare tre bambini
elipt. resnica mora na dan luce va fatta
moral je v bolnico dovette essere ricoverato all'ospedale

2. (z nedoločnikom izraža nujnost, potrebnost) dovere; bisognare:
človek mora biti pošten bisogna essere onesti
moramo si biti na jasnem dobbiamo essere in chiaro che...

3. pren. (z nedoločnikom izraža verjetnost, da osebek ima določeno lastnost, je v določenem stanju) dovere:
to mora biti pomota deve essere uno sbaglio
mora imeti okoli petdeset let deve avere circa cinquant'anni, sarà sulla cinquantina

4. pren. (z nedoločnikom izraža podkrepitev trditve) dovere:
pa ravno sedaj si moral priti! dovevi venire proprio adesso!

5. star. (siliti) obbligare, forzare, costringere:
mraz jih je moral, da so hitro delali il freddo li forzava a lavorare frettolosamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
naj se zgodi, kar se mora avvenga quel che deve avvenire
pren. njegova mora veljati deve avere sempre l'ultima parola
kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
hočeš, nočeš, moraš o con le belle o con le brutte

nalášč intentionally, deliberately; premeditatedly; wilfully; by design, designedly; on purpose, purposely

to je kot nalášč zame it is just the thing for me
priti kot nalášč (ravno prav) to be most welcome

narobe¹ [ó]

1. (okrog obrnjen) verkehrt, verkehrtherum; falschherum; (zamenjano desno-levo) seitenverkehrt

2. (napak) falsch, verkehrt
povsem narobe grundfalsch, grundverkehrt
fehl- (oceniti fehl(ein)schätzen, prijeti fehlgreifen, sklepati fehlschließen, se hraniti sich fehlernähren, stopiti fehltreten, tolmačiti fehldeuten, vezati fehlleiten, vreči fehlwerfen), [miß] miss- (razumeti [mißverstehen] missverstehen, razlagati [mißdeuten] missdeuten), ver- (narisati verzeichnen, natisniti verdrucken, narezati etwas/sich verschneiden, prepoznavati verkennen, videti sich versehen, prebrati sich verlesen), daneben- (uganiti danebentippen, danebenraten)
narobe izbrana beseda ein falsches Wort, figurativno ein falscher Zungenschlag
biti narobe falsch/ verkehrt sein, auf dem Kopf stehen
narobe osvetliti ins falsche Licht stellen
narobe stopiti einen falschen Tritt machen

3.
biti narobe nicht in Ordnung sein
ni narobe, če …? ist es in Ordnung, wenn …?

4. moteče: (ob nepravem času) ungelegen
hoditi narobe komu: nicht in den Kram passen

5. (obratno) umgekehrt
ravno narobe gerade umgekehrt
ravno narobe bo držalo umgekehrt wird ein Schuh daraus

6. (prav nasprotno) im Gegenteil, vielmehr

naróbe wrong; wrongly; in a wrong manner; the wrong side out (ali up); turned upside down; topsyturvy; inverted; head over heels

vse je naróbe all is wrong, all is in confusion, there is a great confusion everywhere
nekaj je naróbe there is something amiss
vse gre naróbe all goes wrong
vse je naróbe v hiši everything is upside down in the house
kaj je naróbe s teboj? what is wrong with you?
naróbe se lotiti česa (figurativno) to put the cart before the horse
to je naróbe svet it is the world turned upside down
naróbe si je nadel klobuk he has put his hat on the wrong way
narediti vse naróbe to do everything the wrong way round
šli smo po isti poti kot vi, toda naróbe (v obratni smeri) we took the same road as you, but the other way round
pri meni (v mojem primeru) je stvar naróbe (obratna) in my case the boot is on the other foot; with me it's the other way round
nima Ivan Marije na vrvici, ravno naróbe je John doesn't dominate Mary, the boot is on the other foot (ali the reverse is the case)

naspróten contrario; opuesto; de la parte adversaria ; voj enemigo

v nasprotnem primeru en caso contrario; de no ser así; en otro caso
v nasprotni smeri en sentido inverso
biti komu nasproten estar predispuesto contra alg
biti nasprotnega mnenja ser de opinión contraria (ali opuesta)
nasprotno (prislov) al contrario (od de), por lo contrario; a la inversa (de)
ravno nasprotno justamente (ali exactamente) lo contrario
stavim nasprotno! ¡a que no!
nasprotno policijskim predpisom al contrario de las ordenanzas de la policía

nasprotno¹ [ó] im Gegenteil, vielmehr, dagegen, hingegen, demgegenüber, indessen, indes
nasprotno pa … wohingegen, demgegenüber
ravno nasprotno (gerade) umgekehrt
res je ravno nasprotno das Gegenteil ist wahr

nasprótno prislov on the contrary; pogovorno contrariwise

nasprótno govoriti (ugovarjati) to object, to oppose, to speak against
ravno nasprótno just the opposite

nè

A) adv.

I.

1. (zanika glagolsko dejanje) non:
nič ne pomaga tajiti negare non serve a niente
(v zanikanem stavku je predmet v rodilniku) tu ne prodajajo zelenjave qui non vendono la verdura
naj se ne prenagli (izraža omiljeno željo, prepoved) non agisca con precipitazione

2. (z drugim stavčnim členom izraža nasprotje) non:
ne meni, tebi bo žal non rincrescerà a me, ma a te

3. (poudarja nasprotni pomen) non:
ne dosti vredno blago merce di non grande valore

4. pren. (izraža popravek) non:
lahko prideš, samo ne jutri puoi venire ma non domani

5. (v vprašalnih stavkih izraža domnevo) non:
ga ne bi kozarček? (non) gradirebbe un bicchierino?
si zadovoljen? Kako, da ne sei contento? Come no

6. (izraža nejevoljo, presenečenje) non:
kaj še nisi napravil naloge? non hai ancora fatto il compito?
ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pridejo obiski! stavo per andare a passeggio quand'ecco visite
pa ne, da iščeš mene? (non) è che cerchi me? è me che cerchi?

II. elipt.

1. (izraža zanikanje, zavrnitev) no, non:
si ti poklical? Ne hai chiamato tu? No
si že truden? Še ne sei stanco? Non ancora
pog. ali se kaj bojiš? Prav nič ne, nikakor ne, res ne, še malo ne hai paura? Nient'affatto, nemmeno per sogno
ne, nikakor ne! pog., žarg. signornò, nossignore (nossignori, nossignora)

2. (zanika trditev prejšnjega stavka) no:
še danes bo dež. Upam, da ne pioverà oggi stesso. Spero di no

III.

1. pog. (kot dodatna nikalnica krepi zanikanje) non... neanche:
ne popusti niti za las non cede neanche di un capello

2. (kot pleonastična nikalnica za izražanje osebne prizadetosti) non:
počakal bom, dokler ne pride attenderò finché non viene
razen če ne (izraža izvzemanje) non:
gremo na vrh, razen če se ne bojiš andiamo sulla cima, ammenocché tu non abbia paura

IV. (v vezniški rabi)

1. ne samo, ne le ... ampak tudi non solo... ma anche:
ni le svetoval, ampak je tudi pomagal non si limitò a dar consiglio ma fu anche prodigo di aiuti

2. ne da bi (izraža način, kako poteka dejanje nadrednega stavka) senza (neanche):
odšel je, ne da bi spregovoril besedo se ne andò senza (neanche) profferir parola

3. ne (drug) kakor; če ne (za izvzemanje) non... di, che; se non:
nič ni lepšega kakor zvestoba non c'è niente di più bello della fedeltà
kdo drug, če ne on, bi si to upal chi altri se non lui lo avrebbe osato

4. če ne (za izražanje grožnje) se no:
tiho, če ne ... zitti, se no...

V. (v medmetni rabi izraža začudenje) no, ma no:
ne, se je začudil ma no, disse meravigliato
lep ali ne, meni je všeč bello o no, a ma piace
fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne il giovane, senza pensarci su due volte, afferra un bastone e giù botte
pren. (izraža ogorčenje) da te ni sram! non ti vergogni!
hvala! Ni za kaj grazie! Non c'è di che
o tem ni, da bi govoril non è il caso di parlarne
(izraža prepoved) da mi ne hodiš po travi non calpestare l'erba
če se je vrnil? Ne da bi vedel mi chiedi se è tornato? No, che io sappia

B) nè konj. né:
nima ne očeta ne matere non ha né padre né madre
ne bo ga ne danes ne jutri non ci sarà né oggi né domani
ne reči ne bev ne mev non dir parola, non dir né ai né bai
pren. ne bati se ne biriča ne hudiča non aver paura né di diavoli né di verziere
ne marati za koga ne malo ne dosti non sopportare uno
ne moči ne naprej ne nazaj non potersi muovere, non avere chance alcuna
nadlog ni ne konca ne kraja le disgrazie sembrano non voler finire

obrátno inversely; the other way round; latinsko vice versa

obrátno sorazmeren inversely proportioned
ravno obrátno just the opposite

odhaja|ti (-m) oditi (allmählich, immer wieder) gehen, weggehen, fortgehen, sich entfernen; s podeželja v mesto ipd.: abwandern; v pokoj: (aus dem Dienst) ausscheiden
prihajati in odhajati kommen und gehen
ravno odhajati gerade weggehen wollen, auf dem Sprung sein

odkri|ti² (-jem) odkrivati

1. entdecken, ponovno: [wiederentdecken] wieder entdecken, na novo neuentdecken; (iznajti) erfinden; (najti) auffinden; figurativno (ugotoviti) herausfinden, auf (etwas) kommen
X ni ravno odkril Amerike X hat das Schießpulver auch nicht erfunden

odkritj|e srednji spol (-a …) die Entdeckung, Neuentdeckung, ponovno: Wiederentdeckung; (najdba) der Fund; (razkritje) die Enthüllung
obdobje odkritij das Entdeckungszeitalter
figurativno … ni ravno odkritje … ist nicht gerade weltbewegend

osa samostalnik
1. (žuželka) ▸ darázsPovezane iztočnice: navadna osa

2. ponavadi v množini, v športnem kontekstu (član športnega kluba) ▸ darázs [a Gorenje Velenje kézilabdaklub játékosa]Svoje prve rokometne korake je napravil ravno v Velenju, za ose pa nato igral dolga leta, natančneje kar 26 sezon. ▸ Kézilabdás pályafutása elején éppen Velenjében játszott, majd hosszú éveken keresztül, egészen pontosan 26 idényen át a darazsak csapatának tagja volt.

3. (orožje) ▸ OszaKljub starosti so raketni sistemi osa še dandanes izjemno zanesljivi. ▸ Koruk ellenére az Osza rakétarendszerek még ma is rendkívül megbízhatóak.

palačinka samostalnik
1. ponavadi v množini (jed) ▸ palacsintaPovezane iztočnice: ameriške palačinke

2. (o posledici fizičnega kontakta) ▸ palacsinta
Če je promet gost, vsekakor ostanite v vozilu, saj če skočite ven, vas lahko v palačinko spremeni mimoidoči tovornjak. ▸ Ha sűrű a forgalom, mindenképpen maradjon a járműben, hiszen ha hirtelen kiszáll, egy arra járó teherautó palacsintát csinálhat önből.
Stojiš na ozki polici, pod tabo je kakšnih deset metrov praznine, ravno dovolj, da se spremeniš v palačinko, če padeš. ▸ Egy keskeny párkányon állsz, alattad közel tízméteres mélység, ami éppen elegendő, hogy palacsintává válj, ha leesel.
Zamahne z mečem in s ploskim delom rezila s strani useka grofa po glavi; z udarcem splošči njegove možgane v palačinko. ▸ Suhint a kardjával és a kardél lapos részével oldalról fejbe vágja a grófot; az ütéssel palacsintává lapítva az agyát.

pečénka rôti moški spol ; (kukmak) champignon moški spol de couche (ali de Paris)

goveja, telečja pečenka rôti de bœuf, de veau
(telečja) ledvična pečenka longe ženski spol (de veau) rôtie
pljučna pečenka filet de bœuf
ravno prav pečena pečenka rôti cuit à point
reženj hladne telečje pečenke tranche ženski spol de veau froid