Franja

plast² ženski spol (-i …)

1. (družbeni sloj) die soziale Schicht

2.
jezikovna plast die Sprachschicht
(raven) die Ebene, Sprachebene
stilna plast die Stilschicht
(stratum) das Stratum

ponazoriti glagol
(prikazati) ▸ szemléltet, illusztrál, ábrázolRaven snop svetlobe lahko ponazorimo z ravno črto, ki jo imenujemo svetlobni žarek. ▸ Az egyenes fénysugár egyenes vonallal, egy úgynevezett fénysugárral ábrázolható.
Z globusom smo ponazorili vrtenje Zemlje okoli svoje osi in spremljanje Lune. ▸ Földgömbbel szemléltettük a Föld tengely körüli forgását és a Hold mozgását.
"Tudi vi odločate, kdo pri vas vstopa v hišo in kdo navsezadnje ostane zunaj," je ponazorila. ▸ „Ön dönti el azt is, hogy ki léphet be a házába és végül ki marad kint” – magyarázta.
Otrok imenuje žival ter ponazori njeno gibanje in oglašanje. ▸ A gyermek megnevezi az állatot, és bemutatja a mozgását és a hangját.

pošev|en [é] (-na, -no) schräg; (postrani, ne raven) schief, windschief; rob: (zaobljen) abgefast

prodúkcija producción f

prevelika produkcija exceso m de producción
izpad (povečanje) produkcije pérdida f (aumento m) de producción
omejitev (zastoj, obseg, načrtovanje) produkcije restricción f (paralización f, volumen m, planeo m) de la producción
indeks produkcije índice m de producción
nivo, raven produkcije nivel m de la producción
prepoved produkcije prohibición f de producir
nazadovanje produkcije disminución f (ali retroceso m) de la producción

rav|an ženski spol (-ni …) die Ebene
visoka ravan die Hochebene, das Plateau
| ➞ → raven

ravnin|a ženski spol (-e …)

1. geografija die Ebene, das Flachland; (nižina) das Unterland
nasuta ravnina Aufschüttungsebene

2. matematika die Ebene (projekcijska Projektionsebene, tangencialna Tangentialebene, Tangentenebene, pritisnjena Schmiegeebene, meridianska Meridianebene, simetralna Symmetrieebene, fizika polarizacijska Polarisationsebene, fizika vpadna Einfallsebene, astronomija goriščna Brennebene, astronomija tirna Bahnebene)
vodoravna ravnina die Waagerechte
nihajna/vibracijska ravnina Schwingungsebene

3.
ciljna ravnina šport die Zielgerade
| ➞ → raven

razvitost ženski spol (-i …) die Entwicklung (manjša/nenormalna Fehlentwicklung, nepopolna Unterentwicklung), (izoblikovanost) die Ausbildung
raven/stopnja razvitosti das Entwicklungsniveau, der Entwicklungsstand, der Entwicklungsgrad
dežela na meji razvitosti das Schwellenland

slogovn|i (-a, -o) Stil- (element das Stilelement, smer die Stilrichtung, čistost die Stilreinheit, raven die Stilebene)
slogovno pristen stilecht
slogovno skladen stilgerecht
biti slogovno moteč ein Stilbruch sein

smréka (-e) f bot. abete (Abies, Picea):
raven, vitek kot smreka diritto, snello come un fuso
sobna smreka araucaria (Araucaria heterophylla)
srebrna smreka abete glauco, abete blu (Picea pungens var. glauca)

stiln|i (-a, -o) (slogovni) Stil- (element das Stilelement, čistost die Stilreinheit, raven die Stilebene, sredstvo das Stilmittel)

stopnj|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. šole, življenja, višinska: die Stufe (globinska Tiefenstufe, končna Endstufe, mirovanja Ruhestufe, najvišja Höchststufe, nevarnosti Gefahrenstufe, nižja Grundstufe, Unterstufe, nujnosti Dringlichkeitsstufe, prehodna Übergangsstufe, raketna Raketenstufe, razvojna Entwicklungsstufe, spodnja Unterstufe, srednja Mittelstufe, starostna Altersstufe, usmerjevalna Orientierungsstufe, višja v šoli Sekundärstufe, vmesna Zwischenstufe, vzponska Aufstiegsstufe, zgornja Oberstufe)
geografija, rastlinstvo, botanika stopnja ruševja Legföhrenstufe, Krummholzstufe
geografija, rastlinstvo, botanika stopnja iglavcev Koniferenstufe
zaporedje stopenj die Stufenfolge
po stopnjah stufenartig, stufenweise
v več stopnjah mehrstufig
razdelitev na stopnje die Stufung, die Staffelung
razdeliti na stopnje stufen, staffeln, abstufen
na nizki stopnji [niedrigstehend] niedrig stehend
na višji stopnji fortgeschritten

2. (raven) die Ebene
na isti stopnji auf derselben Stufe, auf derselben Ebene

3. (rang) der Rang
plemiška stopnja der Rang
(krona plemiške stopnje die Rangkrone)
druge stopnje zweitrangig, nachrangig
prve stopnje ersten Grades, erstrangig

4. pravo (instanca) die Instanz (višja höhere)

stròp (strôpa) m soffitto, solaio; cielo; plafond:
betonski, lesen strop soffitto in calcestruzzo, di legno
obokan, raven strop soffitto a volte, piatto
strop sobe il cielo della stanza
napolniti kaj do stropa riempire, colmare completamente qcs.
pren. skočiti do stropa saltare dalla felicità, dalla gioia
molčati in gledati v strop tacere e guardare fisso nel vuoto
arhit. kasetirani strop soffitto a cassettoni
teh. nosilni strop soletta
teh. obešeni strop soffittatura
arhit. rebrasti, rebričasti strop soletta nervata, striata

sveč|a¹ [é] ženski spol (-e …) die Kerze (lojena Talgkerze, Unschlittkerze, parafinska Paraffinkerze, stearinska Stearinkerze, voščena Wachskerze); ki se prinese v dar: religija die Opferkerze
papeževa sveča rastlinstvo, botanika Großblütige Königskerze
… sveče Kerzen-
(ogorek der Kerzenstummel, stenj der Kerzendocht)
pri sveči/svečah bei Kerzenlicht, im/beim Kerzenschein, bei Kerzenbeleuchtung
figurativno raven ko sveča kerzengerade

svéča candle; (kot svetlobna mera) candlepower

lojena svéča tallow candle
voščena svéča wax candle, (tanka) taper
ledena svéča icicle
ob, pri svéči by candlelight
raven kot svéča bolt upright, straight as a dart (ali as an arrow)
10-svečna žarnica a ten candlepower lamp
ogorki svéč candle ends pl
jakost svéče candlepower
svetloba svéče candlelight
stenj svéče candlewick
prižgati svéčo to light a candle, to apply a match to a candle
škarje, utrinjač za svéče candle-snuffers pl
od svéče kaplja, teče the candle runs (ali gutters)
utrniti svéčo to trim a candle

svéča bougie ženski spol ; (tudi tehnika) ; (lojeva) chandelle ženski spol ; (oltarna) cierge moški spol

ledena sveča glaçon pendant
papeževa sveča (botanika) molène ženski spol, verbascum moški spol
parafinska sveča bougie de paraffine
stearinska sveča bougie stéarique (ali de stéarine)
raven kot sveča droit comme un cierge, tout droit
pri sveči pisati écrire à la (lumière d'une) bougie (ali chandelle)
pri sveči večerjati dîner aux chandelles
stroj za ulivanje svečč machine ženski spol à fondre les bougies

svéča bujía f (tudi teh, fiz)

(voščena, stearinska) sveča vela f
ledena sveča carámbano m, canelón m
oltarna sveča cirio m
velikonočna sveča (rel) cirio pascual
utrniti svečo despabilar
ulivati sveče fabricar (ali hacer) velas
lojena (parafinska) sveča vela de sebo (de parafina)
pri sveči a la luz da la vela
raven kot sveča derecho como una vela (ali como un huso)

svét (-á) m

1. mondo, universo; terra:
star kot svet vecchio come Matusalemme
stvarjenje sveta la creazione del mondo
spoznavati svet conoscere il mondo
lit. Pot okoli sveta v 80 dneh Il giro del mondo in 80 giorni

2. (celota vsega, kar biva na zemlji) mondo:
duhovni, predmetni, stvarni svet il mondo spirituale, il mondo reale
naravni in nadnaravni svet il mondo naturale, il mondo sovrannaturale

3. (del zemeljske površine) area, zona:
gorat, hribovit svet zona montuosa
raven svet zona pianeggiante

4. (celota bitij, stvari, pojavov v naravi) mondo, ○:
organski, neorganski svet il mondo organico, anorganico
rastlinski svet le piante, la flora
ribji svet i pesci
živalski svet gli animali, la fauna

5. (celota pojavov duševnega življenja človeka) mondo, sfera:
čustevni, notranji svet la sfera sentimentale, intima
podzavestni, psihični svet la sfera del subconscio, psichica

6. (skupnost ljudi glede na družbeno ureditev, kulturne in socialne značilnosti) mondo:
antični svet il mondo antico
moderni, sodobni svet il mondo moderno

7. (celota pojavov na kakem prodročju človekovega udejstvovanja) mondo:
svet kulture, politike il mondo della cultura, della politica
svet znanosti in tehnike il mondo della scienza e della tecnica

8. (skupina ljudi, ki jih družijo podobni interesi, enak spol, družbena pripadnost) ○, mondo:
moški, ženski svet gli uomini, le donne
mladi svet i giovani
strokovni svet i tecnici, i professionisti, gli esperti
slovanski svet gli slavi

9. (življenje v družbi, javnem življenju) mondo:
odpovedati se svetu rinunciare al mondo

10. (ljudje, javnost) il mondo, la gente, il pubblico:
svet je hudoben, krut la gente è malvagia, crudele
star. na ulicah se je trlo sveta una gran folla brulicava per le strade
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(zaradi tega) se svet ne bo podrl non casca mica il mondo
pren. to se dogaja, odkar svet stoji succede così da che mondo è mondo
pren. rad bi svet na glavo postavil vorrebbe mettere il mondo sottosopra
pren. čutiti se odrezanega od sveta sentirsi isolato dal resto del mondo
pren. pogledati, prijokati na svet venire al mondo, nascere
pren. požvižgati se na ves svet infischiarsene di tutto e di tutti
pren. saj nisem šele danes na svet prišel non sono mica così ingenuo (da crederlo)!
spraviti ... otrok na svet mettere alla luce... figli
pren. po svetu hoditi z odprtimi očmi girare il mondo tenendo gli occhi bene aperti
živeti med svetom essere un laico (non stare in un convento)
ne storiti česa za nič na svetu non fare una cosa per tutto l'oro del mondo
spraviti koga na drugi svet mandare qcn. all'altro mondo, uccidere qcn.
rel. oni svet l'aldilà
politika mu je tuj svet di politica non s'intende
raziti se na vse konce sveta disperdersi per il mondo
pren. kraj je na koncu sveta il luogo è in capo al mondo
filoz. čutni svet il mondo sensibile
PREGOVORI:
denar je sveta vladar il denaro è il re del mondo

vrhun|ec moški spol (-ca …) der Gipfel, der Klimax; der Gipfelpunkt, Höhepunkt, samo figurativno der Glanzpunkt, die Höhe, der Zenit; (razcvet) die Blütezeit; (najvišja raven) der Höchststand; (vrhunski dosežek) die Gipfelleistung
konjunkturni vrhunec die Hochkonjunktur
doseči vrhunec kulminieren, gipfeln
biti na vrhunu auf der Höhe sein

vzdígniti (-em) | vzdigováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. alzare, sollevare, levare:
vzdigniti roko v pozdrav alzare la mano in segno di saluto
vzdigniti sidro in odpluti levare l'ancora e partire

2. (narediti, delati višje) alzare:
vzdigniti hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

3. sollevare:
vzdigniti bolnika sollevare il malato
pog. vzdigniti iz postelje svegliare, buttare giù dal letto
vulg. vzdigni no že rit e alzati!

4. (spraviti, spravljati na višjo stopnjo) aumentare, accrescere; ekst. elevare:
vzdigniti cene aumentare i prezzi
vzdigniti prodajo accrescere le vendite
vzdigniti življenjsko raven elevare il tenore di vita

5. (sprejeti, sprejemati naročeno, shranjeno) prelevare, ritirare:
vzdigniti pismo na pošti ritirare la lettera alla posta

6. (dvigniti, dvigovati v upor) sollevare

7. (povzročiti, povzročati) suscitare, creare, fare:
vulg. vzdigniti hrup, preplah fare chiasso, casino; creare panico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vzdigniti koga (razburiti, vznevoljiti) irritare
pren. vzdigniti glave alzare la testa, farsi insolente
pren. vzdigniti jadra levare le vele, andarsene
vzdigniti nos mettere il broncio, offendersi
pren. vzdigniti veliko prahu sollevare un polverone
vzdigovati prst ammonire, minacciare
vzdigniti oči, pogled h komu guardare qcn.
vzdigniti roko nad koga, proti komu alzare la mano su qcn.; colpire, picchiare qcn.
hitreje vzdigovati noge andare più veloce
vzdigovati svet s tečajev scombussolare, sconvolgere i principi convalidati
vzdigovati koga v nebesa portare, levare qcn. alle stelle

B) vzdígniti se (-em se) | vzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. alzarsi, levarsi, sollevarsi:
pog. vzdigniti se od mize, s postelje alzarsi da tavola, dal letto

2. (pojaviti, pojavljati se) spuntare, insorgere:
v srcu se mu vzdigne dvom, sum nel suo cuore spunta la speranza, il dubbio

3. (s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti, začutiti slabost) avere, dare il voltastomaco:
v želodcu se mu je vzdignilo ob tistem neredu un disordine da fargli venire il voltastomaco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. testo se je lepo vzdignilo (vzhajalo) la pasta ha lievitato bene
pren. v gledališču se je spet vzdignila zavesa il teatro ha riaperto
pren. vzdigniti se nad povprečje sollevarsi al di sopra della mediocrità
živo srebro se je močno vzdignilo la temperatura è salita di molto

znanstven (-a, -o) wissenschaftlich; Forschungs- (panoga der Forschungszweig)
poljudno znanstven populärwissenschaftlich
znanstveni spor der Gelehrtenstreit
dvig na znanstveno raven die Verwissenschaftlichung
dvigniti na znanstveno raven verwissenschaftlichen
znanstveno zgodovinski wissenschaftsgeschichtlich