Franja

hurt^*2 [hə:t]

1. prehodni glagol
poškodovati, raniti, zadajati rane (tudi figurativno)
škoditi komu; užatiti koga

2. neprehodni glagol
boleti, peči

my hand hurts roka me boli
my wound hurts rana me peče
that won't hurt to nič ne škodi
to hurt s.o.'s feelings raniti komu čustva

injure [índžə] prehodni glagol
storiti krivico; škoditi, poškodovati
figurativno raniti (čustva), žaliti

ìštetiti -īm
I.
1. poškodovati: vreme, kiše i nepogode ištetile su mnoge znamenite zgrade; vijekovi (vjekovi, vekovi) su ištetili kuću
2. pokvariti: ištetila ga tuđa zemlja
3. pahniti koga v sramoto: ti si babu obraz ištetila ti si očka osramotila
4. ekspr. raniti: grdno ga puške ištetile
II. ištetiti se
1. pokvariti se (moralno): sve se selo ištetilo
2. oslabeti: oči su mu se ištetile
3. okilaveti, dobiti kilo: teškim radom radnici se ištetili

ìzraniti -īm (se) raniti (se), pokriti (se) z ranami: palo je topovsko zrno i izranilo nekoliko vojnika; prilikom neprijateljskog napada mnogi su se naši vojnici izranili

izránjati ìzrānjām (se), izranjáviti izrànjāvīm (se) raniti (se), pokriti (se) z ranami, dobiti številne rane: provlačeći se kroz trnje sav se izranjavio; ovu su nam djevojku svu izranjavili; noga žuljevima izranjana

lacerate² [lǽsəreit] prehodni glagol
raztrgati, razmesariti; mučiti koga, raniti (čustva)

laniō¹ -āre -āvī -ātum (lanius)

1. (raz)mrcvariti, (raz)trgati, (raz)kosa(va)ti, (raz)mesariti, (raz)drapati, (raz)cefrati, (raz)praskati: aliquem Ci. ep., Suet., obvios aliquot (o volkovih) L., aliquem dentibus L., artūs dentibus laniabant V., laniaverat unguibus ora O., et laniet digitis illius ora suis O., viscera O., digitos Suet., manum Gell., (sc. Galbae) crura bracchiaque ceteri foede laniavere T. so razkosali, so raztrgali na kose, laniatum corpore toto Deiphobum videt V., laniatus morsibus canum obiit Val. Max., laniata corpora epulando consumere Val. Max., ferramenta et alia, quae laniendae carnis causā parata sunt Icti., foede laniari Aur.; prolept.: laniata pectora plangens O. bijoč po razmesarjenih prsih; z gr. acc.: filia … roseas laniata genas V., laniata sinūs O., laniare tunicam O., vestem O., T., crinem manibus O. (iz)puliti, filia … manu flavos Lavinia crinīs (gr. acc.) … laniata V., laniati capilli Sen. rh., classis laniata O. ali laniata navigia S. fr. razbito, razbita, obsistitur illis (sc. ventis), … quin lanient mundum O. da ne uničijo.

2. metaf. (raz)trgati = (po)grajati, (raz)žaliti, (duševno) raniti, prizade(va)ti: tua sacrilegae laniarunt carmina linguae O., proice, quaecumque cor tuum laniant Sen. ph.

larder [larde] verbe transitif naperiti s slanino, preslaniniti; predreti, prebosti; raniti, zbadati, zasledovati z; populaire dolgočasiti

larder un rôti de bœuf preslaniniti govejo pečenko
larder de coups d'épée prebadati z mečem
larder d'épigrammes zbadati z epigrami

lastimar pomilovati; raniti, poškodovati; škoditi; žaliti

lastimarse tarnati, tožiti
lastimarse de imeti usmiljenje z
lastimarse el pie nogo si poškodovati

lēdere^* v. tr. (pres. lēdo)

1. prizadeti; poškodovati:
ledere l'onore (di) prizadeti čast (koga)

2. med. raniti, poškodovati

léser [leze] verbe transitif (po)škodovati, raniti; kršiti, razžaliti, krivico storiti (quelqu'un komu), kratiti

la balle a lésé l'intestin krogla je poškodovala, ranila črevo
être lésé dans un partage biti prikrajšan pri delitvi
léser les droits de quelqu'un kratiti komu pravice
léser l'orgueil, l'amour-propre užaliti ponos, samoljubje

lesionar raniti, poškodovati

lezá -éz vt.

1. poškodovati, raniti

2. prizadeti

3. (raz)žaliti

lisiar raniti, poškodovati, pohabiti, pokvečiti

llagar [g/gu] raniti, poškodovati

malherir [ie/i] (težko) raniti

meurtrir [mœrtrir] verbe transitif zmeckati, obtolči; ožuliti, odrgniti; figuré (smrtno) raniti; razžaliti; vieilli ubiti, usmrtiti

meurtrir de coups pretepsti
meurtrir le cœur à quelqu'un raniti komu srce
âme féminin meurtrie ranjena duša
fruit masculin meurtri obtolčen sadež
avoir les pieds meurtris (àforce de marcher) imeti ožuljene noge (zaradi dolge hoje)

naranjáviti -rànjāvīm raniti, načeti na več mestih: kod voćaka naranjaviti žile položnice, koje će biti pod zemljom

ob-dūcō -ere -dūxī -ductum (ob in dūcere)

I. (duco = vlečem)

1. pred ali čez kaj (po)vleči, prevleči, potegniti (potegovati, potezati), zagrniti (zagrinjati): vestem T. čez usta potegniti, vestem corpori, aulaea lectis Cu., seram Pr. zasuniti zapah, zapahniti vrata, ab utroque latere fossam obduxit C. je izkopal jarek; med.: obductā nocte (sc. caelo) N. ko je noč prevlekla (zagrnila) nebo, pod ogrinjalom noči, obductae caelo nubes Cu. nebo zagrinjajoči oblaki; metaf.: callum dolori o. Ci. (u)blažiti bolečino, frons obducta (sc. nube) H. mračno, o. frontem H., Q. ali vultūs Sen. ph. nagubančiti, (z)mračiti.

2. pokri(va)ti, zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati), prevleči, obda(ja)ti: trunci libro aut cortice obducuntur Ci., obducit pascua omnia iuncus V., obducta vulneri cicatrice Cu.; metaf.: obducta cicatrix (sc. rei publicae) Ci. zarasla rana, luctus annis obductus O. ozdravljena; toda: obductum verbis volgare dolorem V. pritajeno, obstructio obducta Ci. zakrita.

3. zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati): penetralia Lucan., fores Sen. tr.

4. poškodovati, raniti: stomachum Cael.

5. vase potegniti (potegovati, potezati) = (po)srkati, (po)srebati, (po)piti: Petr., venenum Ci., potionem Sen. ph. —

II. (duco = vodim, vedem) proti komu (čemu) voditi (vesti), (po)peljati, pred koga privesti (privajati, voditi), (pri)peljati, dovesti (dovajati): vim Gallicam obduc contra in acie exercitum: lue patrium hostili fusum sanguen sanguine Acc. ap., scortum uxori o. Pl. (Merc. argum.), Curium Ci. ep. kot kandidata za častno službo postavljati nasproti drugim; metaf.: postremum diem o. Ci. ep. še dodati.

Opomba: Sinkop. inf. pf. obduxe (= obduxisse): Pl. (Merc. argum.)

òbraniti -īm (se) raniti (se): obraniti koga po desnici; teško mu se obranilo dijete