znàličan -čna -o radoveden
znȁtižēljan -ljna -o radoveden
zvjèdljiv -a -o (ijek.) zastar. radoveden, zvedav
допи́тливий прикм., radovéden prid.
любознательный vedoželjen, radoveden
любопытный radoveden, zvedav; zanimiv, privlačen;
ему было любопытно radovednost ga je mikala, zanimalo ga je
пытливый vedoželjen, radoveden
curiosare v. intr. (pres. curioso) biti radoveden, radovednost pasti, radovedno ogledovati, zijati:
curiosava tra le sue carte stikal je med njegovimi papirji
curiosear radoveden biti; vohuniti, opazovati
cūriōsulus 3 (demin. cūriōsus) nekoliko (malo, malce) radoveden; pren.: c. ventus Ap.
incuriosire
A) v. tr. (pres. incuriosisco) zbuditi, zbujati radovednost
B) ➞ incuriosirsi v. rifl. (pres. mi incuriosisco) postajati radoveden
intrigado zavzet (za), ves radoveden; vnet; nezaupljiv
mīror -ārī -ātus sum (mīrus)
1. čuditi se komu ali čemu, začuditi se nad kom ali čim; abs.: animus meus miratur Pl., tutemet mirabere Ter., mirari secum tacitus H.; z acc.: neglegentiam hominis Ci.; s praep.: nec tu de homine mireris Cypr., mirari super haereses istas Tert.; z ACI: a quibus miror, ne quod iudiciorum esset vestigium, non subsellia quoque esse combusta Ci., non mirari oportet (ne sme se zdeti čudno) hunc ordinem … ad institutam ab Servio Tullio summam non convenire L.; s kavzalnim stavkom: Plin. iun., mirabar, quod (da) Apollonius maneret integer Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Pl., Ter., Val. Max., eius rei quae causa esset, miratus C., ne miremini, qua ratione hic tantum apud istum libertus potuerit Ci.; s kondicionalnim stavkom: Pl., Ter., miror, illā superbiā atque importunitate si quemquam amicum habere potuit Ci., neque id erat mirandum, si non facile ad credendum adducebatur N.; miror pogosto = gr. ϑαυμάζω čudno se mi zdi, zame je čudno, ne morem razumeti (doumeti), rad bi vedel, radoveden sem, rad bi slišal, začuden se sprašujem: Pl., miror, quae sit, miror, quid abierit Ter., mirantes, quid rei esset L., se mirari, quare iam tertium diem sic teneretur N., quo magis mireris Sen. ph. čemur se gre še bolj čuditi.
2. občudovati, čudeč se gledati na kaj, občudujoč častiti, biti prevzet, strmeti nad čim: signa, tabulas pictas, vasa caelata S., puerorum formas et corpora Ci., Graecarum artium opera L., ripas et vacuum nemus H., artificum manus inter se operumque laborem V. občudujoč med seboj primerjati, antiquos Plin. iun., se m. Cat., Mart. občudovati se, biti zaljubljen (zagledan) vase, quemcumque in aliā laude miramur Ap., quod quidem mirari super diis immortalibus nequaquam congruerit Ap.; z gr. skladom (ϑαυμάζω τινά τινος): iustitiaene prius mirer (sc. te) belline laborum V. — Od tod gerundiv mīrandus 3 občudovanja vreden, čudovit, presenetljiv, pozornost vzbujajoč: Plin., haud miranda facta Pl., mirandumne id est Ter., altitudo Ci., fides Stat., mirandum est modum Ci. na občudovanja vreden način, čudovito.
Opomba: Star. inf. mirarier: Caecil., Ter., Lucr., Fest. Act. soobl. mīrō -āre -āvī: Varr. ap. Non., Pomp.
over-curious [óuvəkjúəriəs] pridevnik
preveč radoveden
peep1 [pi:p] samostalnik
skriven pogled, radoveden pogled, bežen pogled; svit, zora
at peep of day ob zori
to have (ali take) a peep skrivaj pogledati
per-cūriōsus 3 (per in cūriōsus) zelo radoveden: Nicostratus quidam fidelis Oppianici servolus percuriosus et minime mendax multa dicitur domino renuntiare solitus esse Ci.
prurient [prúəriənt] pridevnik (pruriently prislov)
pohoten, polten; pretirano radoveden
snoop [snu:p]
1. samostalnik
vohljanje; vohljač
ameriško zmikavt, tat
2. neprehodni glagol
ameriško, pogovorno biti radoveden, vohljati (about okoli)
prehodni glagol
ameriško zmakniti, suniti, ukrasti
stare-cat [stɛ́əkæt] samostalnik
sleng preveč radoveden sosed
vorwitzig predrzen; nevzgojeno radoveden, firbčen