strāgēs -is, f (sternere)
1. podiranje, podor, podrtje, udor, udrtje, udiranje, (po)rušenje, (po)rušitev, (ra)zrušenje, razrušitev, poval, polom, razpàd, razpádanje, upàd, upádanje, pokonč(ev)anje, (o)pustošenje, uničenje: obstantis molis T., ruinae, tectorum L., aedificiorum T., arborum ac virgultorum L., nemorum Sil., dabit ille (sc. nimbus) ruinas arboribus stragemque satis V. podrl bo drevesa in povaljal setve, tempestas coorta multis … locis stragem fecit L. je uničila (opustošila, prizadela) mnoge … kraje, stragem inter se dare L. podirati se med seboj, podirati drug drugega.
2. occ.
a) padanje (za boleznijo), umiranje, pomiranje, pomor, pogin, smrt zaradi bolezni: canum volucrumque aviumque boumque O., boum hominumque L., hominum T.
b) padec pod mečem = umor, pomor, poboj, pokončanje: tot filiorum Cu., principum Iust.
c) padec v boju = poraz, pobitje, poboj, ugonobitev, ugonoba, uničenje, uničba, izguba: Acc. fr., Cl. idr., stragem horribilem vereri Ci., strages exercituum Val. Max., barbarorum Iust., stragem ciere V. ali dare L. ali ēdere Ci., V., Iust. ali facere Ci. prizadeti (prizadejati) poraz, poraziti, pobiti, ugonobiti, uničiti, potolči, factā ingenti strage Val. Max., gladiis stragem caedemque continuare T., impetu facto strage ac ruina fudēre Gallos L.; pren.: in contionibus quas ego pugnas et quantas strages edidi! Ci. kake boje sem bil in kolike poraze prizadejal!
3. meton. kup, gruča, masa pobitih (ljudi ali živali), kopica (na tla padlih stvari): adsurgentes quidam ex strage media cruenti L., memet ex hac strage militum meorum patère exspirare L., complere eādem strage campos, qua montīs replestis L., strages corporum, strages hominum armorumque, iacentium elephantorum, rerum in trepidatione nocturna passim relictarum L.
Zadetki iskanja
- strmoglávljenje s strmoglavljenje, rušenje, obaranje: strmoglavljenje vlade
- subversion [səbvə́:šən] samostalnik
prevrat; rušenje, razdiranje, uničenje
subversion of a government zrušenje vlade - sventramento m pren. (brezobzirno) rušenje, podiranje (zgradb, celih četrti)
- Zerstörungswerk, das, rušenje; uničevanje
- руйнува́ння -я с., uničevánje -a s., rúšenje -a s.
- сломка f rušenje, podiranje
- abbruchreif zrel za rušenje; abbruchreif sein biti ruševina
- Abbruchunternehmen, das, podjetje za rušenje
- baufällig podirajoč se, zrel za rušenje, razmajan, propaden
- liberticide [libə́:tisaid] samostalnik
rušenje (rušilec) svobode mišljenja - liberticidio m (pl. -di) odprava, rušenje svobode
- ôven ovna m
1. ovan: čredo vodi star oven
2. ovan, malj: zabijati pilote z ovnom
3. ovan, sazviježđe, sazvježđe, sazvežđe
4. ovan, balvan za rušenje zidova - ruīnōsus 3 (ruīna)
1. hoteč se zrušiti, razpadljiv, rušeč se, podirajoč se, (po)rušljiv, zrel (primeren) za rušenje, ruiníran: aedes Ci., parietes Sen. ph.; pren.: quaedam sibi placendi altitudo ruinosa Aug., tenebris et parietibus quibusdam animae ruinosus Ambr.
2. meton. razpadel, propadel, porušen: domus O. — Subst. ruīnōsa -ōrum, n razvaline, ruševine, ruíne: Vulg. - Berlinski zid stalna zveza
tudi z malo začetnico, zgodovina (objekt v Berlinu) ▸ berlini falrušenje Berlinskega zidu ▸ berlini fal lebontásaostanek Berlinskega zidu ▸ berlini fal maradványagradnja Berlinskega zidu ▸ berlini fal építésekos Berlinskega zidu ▸ berlini fal darabkájazrušitev Berlinskega zidu ▸ berlini fal lebontásapodiranje Berlinskega zidu ▸ berlini fal ledöntésepadec Berlinskega zidu ▸ berlini fal leomlásaHonecker je bil tisti, ki je dal leta 1961 postaviti Berlinski zid. ▸ 1961-ben Honecker állíttatta fel a berlini falat.
Ko je bil berlinski zid zgrajen, je bil dolg 155 kilometrov. ▸ A berlini fal a megépítésekor 155 km hosszú volt. - falx, falcis, f vsako zakrivljeno rezilo, poseb.
1. srp, kosa: Ca., Varr., Lucr., Col., Iuv., Icti., Pall., Cl., sata falcibus apta O., maturis falcem supponere aristis V., curvae rigidum falces conflantur in ensem V., (Priapus) cum falce saligna V. s srpom, immissi cum falcibus multi purgarunt et aperuerunt locum Ci., falcium duo genera, Italicum brevius ac vel inter vepres quoque tractabile (= srp), Gallicum maius (= kosa) Plin.
2. vinjek (vinjak), kosir: Col., Icti., Pall., iam falcem arbusta reponunt V., falce premes umbram V. obrezoval boš košata drevesa s kosirjem, falce vitem premere H.
3. occ. kot voj. t. t.
a) zidoder, rušilo, tj. drog s srpasto kljuko na koncu za rušenje zidovja idr., qui … cucurrerunt cum falcibus ad Castoris Ci., falces praeacutae insertae affixaeque longuriis, non absimili forma muralium falcium C., falcibus vallum ac loricam rescindunt C., falces ex isdem asseribus dependentes aut propugnatores aut ipsa navigia lacerabant Cu.
b) srp na bojnih vozovih: rotae falcesque rapaces Lucr. currus cum falcibus Gell. voz na srpe. - piccone m kramp:
dare il primo colpo di piccone začeti rušenje, zidanje - podjetj|e [é] srednji spol (-a …) das Unternehmen, der Betrieb, die Firma (družinsko Familienbetrieb, Familienunternehmen, državno Staatsunternehmen, Staatsbetrieb, farmacevtsko Pharmaunternehmen, gradbeno Baubetrieb, Bauunternehmen, industrijsko Industrieunternehmen, izvozno Exportfirma, konkurenčno Konkurrenzbetrieb, Konkurrenzunternehmen, malo Kleinunternehmen, Kleinbetrieb, ki dela z izgubo Verlustbetrieb, [Zuschußbetrieb] Zuschussbetrieb, dobavitelj Lieferfirma, za rušenje Abbruchunternehmen, prevozno Transportunternehmen, Fuhrunternehmen, pridobitno Erwerbsunternehmen, ki razstavlja Ausstellerfirma, skupno Gemeinschaftsunternehmen, storitveno Dienstleistungsbetrieb, uvozno Importfirma)
komunalno podjetje der Kommunalbetrieb, das Versorgungsunternehmen, die Stadtwerke množina
javna podjetja die Gemeinwirtschaft
ekonomika podjetij die Betriebswirtschaftslehre
organizacija podjetij die Industriebetriebslehre
sedež podjetja die Niederlassung
objekti podjetja die Betriebsstätte
oblika podjetja die Unternehmensform
opustitev poslovanja podjetja die Geschäftsauflösung
politika podjetja die Unternehmenspolitik
vodstvo podjetja die Geschäftsführung, Geschäftsleitung, Unternehmensleitung
presegajoč okvire podjetja überbetrieblich
prevzem poslov podjetja die Geschäftsübernahme
v lasti podjetja betriebseigen
delež pri podjetju der Geschäftsanteil
vzdušje v podjetju das Betriebsklima - podjétje entreprise ženski spol , maison ženski spol (de commerce), affaire ženski spol , établissement moški spol, popularno boîte ženski spol
podjetje za nizke gradnje entreprise de constructions et de travaux terrestres
podjetje za rušenje entreprise de démolition
bančno podjetje établissement bancaire, maison de banque
državno, gradbeno, industrijsko, trgovsko podjetje entreprise d'État, de construction (civile), industrielle, commerciale
izvozno, uvozno podjetje maison (ali entreprise) d'exportation, d'importation
prevozno podjetje entreprise de transport (ali de messageries)
verižno podjetje (z več podružnicami) maison à succursales multiples
vodja podjetja chef moški spol d'entreprise
spedicijsko podjetje entreprise de commission de transport, agence ženski spol de transport, messagerie ženski spol
založniško podjetje maison (ali librairie ženski spol) d'édition
zasebno podjetje entreprise privée (ali individuelle)
voditi veliko podjetje être à la tête d'une grosse affaire, conduire une grosse entreprise
v tem podjetju so slabe plače (familiarno) on est mal payé dans cette boîte - podrtj|e srednji spol (-a …) der Einsturz; (rušenje) der [Abriß] Abriss; šport zapreke: das Abwerfen
geografija (polje skalnih blokov) das Blockfeld