Franja

tumidus 3 (tumēre)

1. otekel, zatekel, nabrekel, zabrekel, napihnjen, nabuhnjen, napet, kipeč: anguis O., Python O. poln strupa, nabrekel od strupa, membrum tumidum vitiose se habet Ci., venter, ocelli, papillae O., tumidiores oculi Cels.; pren.: terra T. kipeča, otekla, napihnjena = vlažna, močvirna(ta), tumidior humus Col., mons O. dvigajoča se, Nilus H. narasel, uva O. napet, poln, vela aquilone H. napet(a) od vetra; pren. o govoru in govorniku nabrekel, nabuhel, bombastičen, pompozen, patetičen, zanosen, nadut: adiectio Sen. rh., sermones H., L., Tullius (sc. Cicero) tumidior Q., fiunt pro grandibus tumidi Q.

2. metaf.
a) α) nemiren, razburkan, razburjen, razsrjen, razdražen, buren, viharen: aequor O., mare V., auster V. viharno se vzdigajoči. β) od strasti razburkan, razvnet, razdražen, prekipevajoč: corda V., iratus tumido delitigat ore H. γ) kljubovalen, uporen, uporniški, trmast (starejše kljubesten): ingenium Iust., tumidi minantur Stat., Eridani tumidissimus accola Sil.
b) napihnjen, napuhnjen, napuhel, nadut, domišljav, prevzeten, samovšečen: tumidus ac vanus T., in eo nihil tumidum, nihil adrogans fuit T., Alexander, tumidissimum animal Sen. ph., animus tumidus Aur., cum tumidum est (sc. cor) H., tumidissime dixit Sen. rh.; z abl.: tumidus successu O., successibus Front., fiduciā virium Sen. ph.; subst.: protervi, tumidi Vulg.; enalaga: tumidi spiritus T. častihlepnost, častilakomnost.

3. act. (jadra) napihujoč, napenjajoč: euri O.; pren. napihujoč, puhel, ničev: honor Pr.

vacuous [vǽkjuəs] pridevnik (vacuously prislov)
prazen, nepopoln, nenapolnjen
figurativno brezizrazen, top (pogled); puhel, brez vsebine; bedast; brezdelen

a vacuous life brezdelno, prazno življenje
a vacuous stare, remark top pogled, bedasta (puhla) opazka

vacuus 3 (vacāre)

1. prazen, izpraznjen, spraznjen, brez česa: O., Pr., Q. idr., loca Ph.; o prostorih v gledališču: Ci.; theatrum H., per domos Ditis vacuas et inania regna V. pusto bivališče in kraljestvo senc, vacuae (izpraznjene) domūs et inania (oplenjena) templa T., vacuae Acerrae V. puste, vacuum mare T. nezavarovano, partem aedium vacuam facere L. ali aedes vacuas facere L. izprazniti, res publica L., S. brez branilcev (braniteljev), facies Ap. brez oči, vultus Sen. tr. brez oči; z abl.: Col., Stat., Sen. ph. idr., domūs signis et tabulis pictis vacuae Ci., agri vacui cultoribus O., vacua moenia defensoribus L., dentibus ora T., gladius vaginā vacuus Ci. goli meč, vacuum ebur ense O. brez meča; s praep. a(b): Acc. ap. Fest., Hirt., Cels. idr., oppidum vacuum ab defensoribus C., Messana ab his rebus … vacua ac nuda est Ci., mare vacuum ab hostibus L.; z gen.: ager … frugum vacuus S., iam animae vacuus Ap.; z dat. (čemu?, za kaj?): domos vacuas novo matrimonio facere L., domum vacuam facere scelestis nuptiis S.; subst. vacuum -ī, n prazen prostor, praznina, (starejše niščeta (f)): Lucr., Sen. ph. idr., ne per vacuum Romano incurreret hostis H., publicani per vacuum irruperunt L., in vacuum poterunt se extendere rami V.

2. occ. prazen =
a) izpraznjen, nezaseden, brez gospodarja (lastnika) bivajoč, nikogaršen, nikogaršnji: possesio regni C., Syria morte Atilii vacua T., centuria Ci., praedia vacua filio tradere Ci., ne bona hereditaria vacua sine domino iacerent Dig. brez dediča (brezdedična), possessio Icti., equus L. brez jezdeca; subst.: venire in vacuum H. ali in vacua Ci. na izpraznjeno mesto, na izpraznjeno posestvo, ut in vacuum venalis pependerit Claudius Suet. da se je Klavdijevo posestvo javno ponujalo naprodaj kot nikogaršnja last.
b) (o samicah živali) ne breja (nèbreja): equa Col. nežrebna.
c) (o ženskah) sama, samska, brez moža, brez ljubimca, neomožena, vdova: Hersilia O. vdova, ubi mulier vacua fuit T.; subst. vacuae samice, samke, neomoženke, neporočenke: Ps.-Q. (Decl.), elige de vacuis, quam non sibi vindicet alter O.; od tod: cantamus vacui (nezaljubljeni), sive quid urimur H.
d) (o denarju) ne(u)porabljen, neizrabljen, neobrestovan: pecunia Icti.

3. metaf.
a) prost, oproščen, osvobojen, brez česa, pogrešajoč kaj, daleč od česa (bivajoč), držeč se daleč od česa; z abl.: Ter., L., O., Plin. iun. idr., vacui metu esse debemus Ci., animus per somnum sensibus et curis vacuus Ci., vacuus molestiis, cupiditate et gloriā Ci., Ianus duellis vacuus H., Coi vacui omni tributo T., aetas vacua periculo T.; z a(b): Pac. ap. Non. idr., vacui ab omni sumptu, molestiā, munere Ci., vacuus a culpā S., hora nulla vacua a furto Ci., nullus dies vacuus ab exercitationibus oratoriis Ci., censores vacui ab operum locandorum curā L., vacuus a tributis T.; pesn. z gen.: operum H., vacuae criminis umbrae O. ki jim ni moč nič očitati, brezgrajne, vacuas caedis habete manūs O., composuit ad Caesarem litteras … rerum vacuas T.
b) imajoč čas, imajoč prosti čas, brezdelen, brez dela (opravila, posla) bivajoč, nezaposlen, brez službenih (delovnih) obveznosti bivajoč: Ter., Auct. b. Alx. idr., quoniam vacui sumus, dicam Ci., si es animo vacuo, expone nobis, quod quaerimus … hunc elegimus diem, cum te sciremus esse vacuum Ci. ep., vacui pace Punicā (zaradi miru) Romani L., si poteris vacuo tradi O., vacui arriperent occupatos T., nec rursus iubeo, dum sit (sc. domus Augusti) vacuissima, quaeras O. dokler ne zadobi popolnega miru, dokler ne doseže popolnega miru, aures vacuae atque eruditae Q. ušesa izobražencev, ki so brez dela, cum vacui temporis nihil haberem Ci. ep., etiamsi spatium ad dicendum … vacuosque dies habuissemus Ci., vacua tempora … ad ea exsequenda, quae … Col.; z dat.: vacua nox operi L. prosta (na voljo) za delo, nullum vestro vacuum sit tempus amori Lucan.; subst. aliquid vacui Q. nekaj prostega časa; occ. brez skrbi, miren, brezskrben: animus vacuus, vacuus ac solutus Ci., animo vacuus S. = animi (loc.) vacuus Stat., vacuum pectus H., vacuas tenere carmine mentes V., paucitatem nostrorum vacui spernebant T.; meton. (o krajih brezskrbnega življenja) miren, umirjen, spokojen: Athenae, Tibur H.
c) prazen = praznoten, puhel, brez jedra bivajoč, ničev(en), nepriden, brezvreden, brez cene (vrednosti) bivajoč, neuspešen, brezploden, odvečen, nekoristen: Petr., Gell. idr., si res publica et senatus et populus vacua nomina sunt T., tollens vacuum plus nimio Gloria verticem H. nečimrno glavo, nullum vacuum (zastonj) tractum esse remum Ci.
d) odprt, dostopen: porticus V., vacua atria lustrat V., vacuo patuerunt aequore campi V.; z dat.: vacua Romanis vatibus aedes H.; metaf.: aures O., H., Lucr. odprta, pazljivo poslušajoča, pozorna, qui semper vacuam sperat H. da mu bo vedno dostopna, princeps adhuc vacuus T. vsem dostopen; od tod vacuum est = impers. vacat na voljo je, na izvolji je, na razpolago je, dano (dopuščeno, dovoljeno) je komu, čas je: antea vacuum id (erat) T.; z inf.: S. fr. idr., subacto orbe opes concupiscere vacuum fuit T. je bilo moč (mogoče). — Adv. vacuē prazno, nekoristno, brez prida: Arn.

vain [véin] pridevnik (vainly prislov)
brezuspešen, jalov, brez koristi, zastonjski; nadut, domišljav, nečimrn, bahaški; prazen, plitev, puhel, ničev; nepomemben, nebistven (razlika); (redko) bedast, trivialen

in vain, zastarelo for vain zaman, zastonj
a vain attempt jalov poskus
vain promises prazne obljube
vain discussions brezplodno razpravljanje
he is as vain as a peacock domišljav (prevzeten) je kot pav
she is vain of her beauty domišljava je na svojo lepoto
it was vain to protest protesti so bili zaman, niso nič zalegli
to take God's name (ali the name of the Lord) in vain religija po nemarnem izgovarjati božje ime (imenovati boga)

vanitoso

A) agg.

1. nečimrn

2. puhel, prazen, frivolen

B) m (f -sa) nečimrnež; puhlež

vano

A) agg.

1. prazen

2. breztelesen

3. pren. neutemeljen; ničev

4. pren. jalov:
fatica vana jalov trud

5. nečimrn; puhel, prazen

B) m

1. odprtina (okna, vrat)

2. prostor, soba:
appartamento di tre vani trisobno stanovanje

3. ekst. prostor:
vano portabagagli prtljažnik

vānus 3 (indoev. kor. *(e)u̯an- prazen; prim. skr. ūnáḥ = gr. εὖνις = got. wans = stvnem. wan pogrešajoč, utrpevajoč, primanjkujoč, nezadosten, ang. to want potrebovati, hoteti; sor. tudi lat. vacāre, vacuus)

1. prazen, ničesar ne vsebujoč, brez jedra, piškav, jalov: aristae V., granum Col., somnia V., num vanae redeat sanguis imagini H. senci (umrlega).

2. metaf.
a) prazen, praznoten, puhel, ničen, ničev, ničeven, neuspešen, brezuspešen, izjalovljen, zastonjski, neosnovan, neutemeljen, brez razloga bivajoč, neresničen, lažen, lažniv, dozdeven, namišljen, umišljen, navidezen: Enn. ap. Fr., Ter., Lucr., Plin., Q., Sen. ph. idr., spes, omen, morsus, preces O., promissa T., vana tela mittebant L. brez uspeha, zastonj, ut pila non vana caderent L., ictus L., ne vanus (zastonj) castris adsideret T., metus, gaudia H. namišljen, nec vana fides V. ne neutemeljena, orationi vanae crediderunt Ci., tibi vana quaedam pollicebar Ci., non bellum, sed vana imago belli L., ne vana esset urbis magnitudo L. le navidezna, vana acies Cu. ali vanior acies L. redka, redkejša; vanus ingenio L.; pesn. z gen.: philosophiae turba vana (brez) sanctitudinis Ap., aut ego veri vana feror V. ali se motim v resnici ali pa me videz vara, vanus voti Sil.; subst. vānum -ī, n praznost, ničnost, puhlost, ničevost, ničevnost, neuspešnost, brezuspešnost, izjalovitev, zastonjskost, neosnovanost, neutemeljenost, videz, dozdeva, dozdevek, dozdevnost, domislek, domislica, izmislek, izmišljotina, domišljija (starejše umišljava), namislek, namišljenost, neresničnost, neresnica, laž, lažnost, lažnivost: ad vanum et irritum redacta victoria L. izničena, haustum ex vano L. iz napačnega vira zajeto, umišljeno, non tota ex vano criminatio erat L. neutemeljena, brez osnove (podlage), cedit labor in vanum Sen. tr. je brezuspešen, je zastonj, ut tela in vanum cadant Sen. tr. brez uspeha, alioquin abibunt in vanum monentium verba Sen. ph. so v burjo govorjene, so bob v (ob) steno, so govorjene v prazno; v pl.: haud vana afferre L., periculum auxit vana rumoris (= vanos rumores) T., corruptus vanis rerum H. po navideznosti; kot notranji obj. (adv.): ut vidit vana tumentem V. napihnjenega od domišljavosti.
b) nečimrn (ničemuren), samovšečen, domišljav, nastopaški, vetrnjaški, kvasaški, bahav, bahaški, širokousten, hvalisav, lažniv: Tib., Val. Max., Vell. idr., ingenium L., S., hostes S., auctor Cu., L. neverodostojen, haruspices Ci., non vani senes O. verodostojni, ki jim gre verjeti, vani parentes V., vanissimi cuiusque ludibrium Cu. vsakega vetrnjaka, nec, si miserum Fortuna Sinonem finxit, vanum etiam mendacemque … finget V. — Adv. vānē nično, ničevo, nečimrno (ničemurno), oholo, puhlo, neutemeljeno, zastonj, zaman, brez razloga: Vulg., Eccl. idr., gaudere Tert., multo vanius et nequius excogitatum Ap., vanissime praecavere Tert.

vide [vid] adjectif prazen; nezaseden; votel; nepomemben, nevažen; puhel; masculin praznina, praznota, vrzel; ničevost; prost trenutek

espace masculin vide nezazidan prostor
vide de sens brez smisla
lampe féminin à vide vakuumske cevi
à vide prazen, brez učinka
marche féminin à vide prazen tek
avoir l'esprit vide na nič ne misliti, za nič se ne zanimati
avoir un vide dans l'emploi du temps imeti prost čas (luknjo, okno) v svojem urniku
s'en aller les mains vides oditi praznih rok
faire le vide autour du soi odganjati, odbijati ljudi od sebe
passer une journée vide prebiti dan v brezdelju, v dolgočasju
prêcher dans le vide pridigati gluhim ušesom

vuōto

A) agg.

1. prazen; nezaseden:
botte vuota prazen sod
a mani vuote ne da bi kaj dosegel
a stomaco vuoto tešč
testa vuota puhloglavec
rimanere con le tasche vuote ostati praznih rok

2. pren. prazen, puhel:
discorsi vuoti prazno besedičenje

B) m

1. fiz. vakuum:
sotto vuoto vakuumsko shranjen, konzerviran (preparat, proizvod)

2. aero
vuoto d'aria zračna luknja, zračni žep

3. praznina; vrzel; prazno:
cadere nel vuoto pren. pasti v prazno, ostati brez odziva (besede, predlogi)
fare il vuoto intorno a sé pren. odvrniti, odvračati vse okoli sebe; do tal premagati, prekašati nasprotnike
fissare il vuoto strmeti v prazno

4. trgov. prazna embalaža, prazna posoda, prazna steklenica:
vuoto a perdere, a rendere embalaža, ki je ni treba, ki jo je treba vračati
restituire i vuoti vrniti prazne steklenice

5. pren. pomanjkanje; praznina, vrzel (tudi pren.):
vuoto di cassa blagajniški primanjkljaj, manko
vuoto di potere praznina v oblastnih strukturah
colmare un vuoto zapolniti vrzel
lasciare un gran vuoto pustiti veliko praznino (za seboj)

6. prazno, nepotrebno, jalovo:
assegno a vuoto nekriti ček
marcia, funzionamento a vuoto strojn. prosti tek
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
girare a vuoto strojn. teči v prazno; pren. biti jalov
scrivere a vuoto pisati brez odgovora; pren. pisati puhlosti
PREGOVORI: la natura aborrisce il vuoto preg. narava ne prenese praznine

windig vetroven; Mensch: vetrnjaški; Ausrede: prazen, puhel; ein windiger Geselle fičfirič

wish-washy [wíšwɔši] pridevnik
z vodo razredčen (pijača); vodén; slaboten, šibak
figurativno plitev, plehek, puhel, prazen, omleden, neslan (slog, govorjenje)

yeasty [jí:sti] pridevnik
kvasen, kvasast
figurativno penast
figurativno v vrenju, kipeč; površen, lahkomiseln, frivolen, šarlatanski; puhel, ničev

бессодержательный puhel, brez vsebine, prazen;
б. человек prazna glava

ничтожный ničev, nepomemben, malovreden; puhel, prazen

lusinga f

1. laskanje, dobrikanje

2. prazen up, puhel užitek:
le lusinghe della vita plehki življenjski užitki

izgôvor pronunciation, articulation, accent; (opravičilo) excuse, (pretveza) pretext, plea, pogovorno get-out, let-out

kot izgôvor (za, da...) on (ali under) the pretext (of, that...)
slab izgôvor a poor excuse
prazen (puhel) izgôvor a shallow argument, a lame excuse
imeti tuj izgôvor (izgovarjavo) to have a foreign accent
za to ni nobenega izgôvora it admits of no excuse

nut¹ [nət] samostalnik
botanika oreh, lešnik
tehnično matica vijaka, pesto kolesa, luknja za ključavnico
ekonomija, množina kockovec (premog)
figurativno trd oreh
sleng glava, buča
sleng gizdalin
sleng, množina nor

sleng to be nuts biti nor, biti neumen
sleng to be nuts to (ali for) noro komu ugajati, biti užitek za koga
sleng to be (dead) nuts on biti nor na kaj, biti noro zaljubljen
blind nut puhel oreh
sleng not for nuts sploh ne, nikakor
sleng for nuts za šalo
sleng to go nuts priti ob pamet, ponoreti
sleng to drive s.o. nuts spraviti koga ob pamet
sleng off one's nut ob pamet, nor
figurativno a hard nut to crack trd oreh
to have a nut to crack with imeti s kom stare račune
as sweet as a nut kot iz škatlice
a tough nut svojeglavec, trda buča

operetta f glasba opereta:
da operetta opereten; pren. puhel, prazen, površen; neresen; bahav:
matrimonio da operetta bahava poroka

ôreh (drevo) nut tree; (sadež) nut

ameriški beli ôreh botanika hickory
laški ôreh (sadež in drevo) walnut
to ni piškavega ôreha vredno I don't give a fig for it, it's not worth a brass farthing
ôrehe tolči, treti to crack nuts, to shell nuts
iti nabirat ôrehe to go nutting
on je trd ôreh (figurativno) he is a tough (ali hard) nut
to bo trd ôreh (figurativno) that will be a hard nut to crack
to se je izkazalo za trd ôreh (figurativno) this proved a tough not to crack
kleščice za ôrehe nutcracker, -s pl
nožek za čiščenje ôrehov nutpick
majhen ôreh nutlet
puhel ôreh blind nut
muškatov ôreh nutmeg
najtrši ôreh the toughest nut

sombra ženski spol senca; senčna podoba, prikazen; videz; bikoborba senčna stran arene; madež; dovtipnost; prikupnost, gracioznost; senčenje

entrada de sombra (bikob) vstopnica za senčno stran v areni
no es ni sombra (de lo que era) še senca tega ni (kar je nekoč bil)
estar a la sombra v senci biti; fig v zaporu biti
hablar con sombra dovtipno, zanimivo govoriti
hacer sombra senco metati
desconfiado hasta de su sombra lastne sence se bati, skrajno nezaupljiv biti
poner a la sombra zapreti v ječo
tener (buena) sombra duhovit biti; srečo imeti
tener mala sombra zoprn biti, neduhovit (puhel) biti; smolo imeti
¡ni por sombra! še v sanjah ne!
sombras pl tema