Franja

ruina ženski spol razpad; razvalina; uničevanje, poguba; propast, propadanje; nesreča; izgubljena eksistenca

caer en ruina razpasti, razrušiti se
¡es mi ruina! to je moja poguba!
causar la ruina ruinirati, uničiti
ir a la ruina v propast iti, propadati

ruīna -ae, f (ruere)

1. zalet, zagon, napad, strmoglavljenje (strmoglavljanje): primi ruinam dant sonitu ingenti V. planejo (se zaženejo) drug na drugega.

2. pàd, pádec, padanje, udiranje: Pr., Amm., Cael. idr., grandinis Lucr., iumentorum L., aulaea ruinas … fecere H. so se zrušili, dare equitum peditumque ruinas Lucr. pometati (podreti, povalíti) konjenike in pešce, ruina poli Val. Fl. grom, ruina caeli V. ploha, naliv, silna nevihta, líjavica (lijávica), pljuskavica, polivka.

3. occ. udor, podor, razpàd, razpadanje, razsip, podrtje, podiranje, udiranje, porušitev, zrušenje, zrušitev stavbe, zgradbe: Auct. b. Alx., Sen. ph., Suet., Vell. idr., repentinā ruinā pars eius turris concidit C., eā (sc. conclavis) ruinā oppressum interire Ci., loca vasta convolsa ruinā V., ruinam dare, trahere V. zrušiti se, Capitolio ruinas parare H. groziti (pretiti) z uničenjem; meton. porušena stavba (zgradba), razvalina, ruševina, podrtija, ruína: flumina ad lavandam hanc ruinam iugis montium obiter duxere Plin.; klas. le v pl. razvaline, ruševine: Sen. ph., Vell. idr., ruinae Thebarum, templorum L., Sagunti ruinae nostris capitibus incident L., ruinae Iliaceae, Pergameae V.

4. metaf.
a) pàd, pádec, padanje = spodrsljaj, zmota, napaka, pregrešek, zmeda, zmešnjava: facere ruinas Lucr., Ci., Plin., Sen. ph., Vell.
b) pàd, pádec, padanje α) nezgoda, zoprnija, nesreča, uničenje, pogíbel, poguba, propàd, propádanje, polom, razsulo, zaton, prevrat: rerum nostrarum L., ruinae fortunarum tuarum Ci., subitae fundatissimae familiae ruinae Ci., quantis fatigaret ruinis H., aetatis facta est tanta ruina meae O., ruinas edere Ci. uničiti, ruina soceri T., ruina Hannibalis L. poraz = strage ac ruinā Gallos fundere L. β) pesn. smrt: ille dies utramque ducet ruinam H. nama bo obema zadal smrt; meton. (o osebah, ki povzročajo nesrečo ali so tvorci prevrata) poguba, pogíbel = razdiralec, podiralec, rušilec, rušitelj, uničevalec: ruina rei publicae Ci., ruina publicanorum Ci. (o Pizonu in Gabiniju).

ruination [ruinéišən] samostalnik
razdejanje, (po)rušenje, uničenje; propadanje; propad, vzrok propada; poguba

drink will be the ruination of him pijača bo njegova poguba

ruine [rɥin] féminin (večinoma pluriel) razvalina; figuré razpad, propad; izguba premoženja; gospodarski propad; propadanje, poguba; pluriel razvaline, ruševine

tomber en ruines razpadati, rušiti se
être en ruines biti v ruševinah
ce n'est plus qu'une ruine, c'est une ruine d'homme on je samo še razvalina, je popolnoma propadel
menacer ruine podirati se, rušiti se, razpadati
aller, courir à sa ruine iti, drveti v (svojo) pogubo
la ruine d'une théorie propad, konec neke teorije
être enseveli sous les ruines biti pokopan pod ruševinami
l'entretien de ma voiture est une ruine vzdrževanje mojega avtomobila stane ogromno denarja

scadimento m propad, propadanje

senium -iī, n (senes)

1. starost, visoka starost, siva starost, priletnost, ostarelost, starostna o(b)nemoglost, oslabelost, matórost: senio confectus quiescit (sc. equus) ENN., senio debilem frustra adiuvare PH., senium et orbitas principis, senium Galbae et iuventa Othonis, curvata senio membra, fluxa senio mens, fessus senio T., senio confecti SUET., anus ... curvata gravi senio AP.

2. metaf. slabenje, (o)slabitev, oslabevanje, omagovanje, hiranje, pešanje, pojemanje, ginevanje, propadanje, izgubljanje moči: omni morbo seniove carere CI., lentae velut tabis senio victa pertinacia L., senio proficiens vini eius vita PLIN., senium lunae PLIN., senium defendere famae STAT., passus enim est leges istas ... situ atque senio emori GELL.

3. meton.
a) abstr. α) starostna resnobnost (resnoba), starostna čemernost, čemerna resnobnost, starostna mrkost (mračnost), klavrnost: surge et inhumanae senium depone Camenae H., triste morum senium SEN. TR., en pallor seniumque PERS., loci senium SEN. PH. žalosten vtis, neprijeten vtis. β) jeza, nejevolja, sitnost, neprijetnost, žalost, jad: id illi senio est PL., mihi senio sunt PL., mors amici mihi est senium multo acerrimum ACC. AP. NON., tota civitas confecta senio est CI., senio et maerore consumptus L.; v pl.: quot pestes, senia et iurgia emigrarunt TIT. AP. NON. γ) lenoba, lenobnost, lenost, lenivost, lenuštvo: torpor mentis ac senium SEN. PH., senio torpescere rerum SIL.
b) konkr. α) starec, staruh (kot psovka): te senium atque insulse sophista LUC. AP. DON.; s pron. masc.: ut illum di deaeque senium perdant TER.; brez zaničlj. pomena: corde sagaci aequabat senium SIL. β) stara nesnaga: senium repellere templis SIL.

sfacēlo m

1. razpad

2. pren. propad, propadanje, polom

strage f

1. klanje, pokol, pomor, morija; ekst. velika umrljivost:
la strage degli innocenti biblijsko pokol nedolžnih otročičev
la peste fece strage fra le popolazioni in Europa nel XIV secolo v 14. stoletju je kuga morila med evropskimi ljudstvi

2. uničenje, propadanje:
fare strage di cuori pren. zapeljevati na veliko

3. pren. polom, polomija, propad

4. obilica, kup

tābēs -is, f (prim. tābeō)

1. razkrojevanje, razkroj, razpadanje, razpad, propadanje, propad, starejše raztvor, raztvorba zaradi topljenja, gnilobe, bolezni idr., ginevanje, gnitje, gniloba, trohnenje, trohnoba, taljenje, kopnenje: Plin., Lact. idr., tabes cadavera absumebat L., corpora tabe vetustas abstulerit O., arca inanis inventa per tabem tot annorum omnibus absumptis L., si terra in tabem facilis est Sen. ph. če se zlahka razkraja.

2. meton.
a) s topljenjem, raztapljanjem, razkrojem, razpadanjem, trohnenjem ipd. nastala tekočina, brozga, plundra, brljuzga, glen, gošča, gnojnica, gnojevka: fluens tabes liquescentis nivis L., per tabem (skozi lužo) sanguinis hostem sequi L., semusti cineres tabe (v novejših izdajah tabo) obliti T., corpora in tabem resolvit Plin., arte nefandā summota est capiti tabes Lucan. ves sok; pesn.: (sc. anguis) necat tabe veneni O. s strupeno slino, sagitta mortiferā tabe tincta O.
b) preležana tvarina, preležana snov, preležano blago: tabes mercium Plin. preležano blago.

3. metaf. ginevanje, hiranje, propadanje, počasna bolezen, sušica, jetika, kuga, kužna bolezen, pomor: Lact. idr., aegritudo habet tabem Ci., quos durus amor crudeli tabe peredit V., multorum mensum tabe mortuum L., tabe interire Aur., ad ultimam tabem corpus alicuius redigere Val. Max., tabes (pomor) orta per Aegyptum L., oculorum tabes T. izguba vida; pren.: tanta vis avaritiae animos veluti tabes (kakor kužna bolezen) invaserat S., tabes crescentis faenoris L. oderuška kuga, fori tabes T. pravdarstvo, tabes legionum T. vrvež = upor.

unrepair [ʌnripɛ́ə] samostalnik
potreba popravila; poškodovanost, propadanje, razpadanje

Untergang, der, von Gestirnen usw.: zahod, zahajanje, zaton; (Vernichtung) propadanje, propad, figurativ zaton; propad; eines Schiffes: potonitev; Recht eines Rechts: ugasnitev

Verlotterung, die, zanemarjenost, propadanje

Verwahrlosung, die, zanemarjenost; propadanje

wane¹ [wéin] samostalnik
upadanje, pojemanje, popuščanje, slabitev, pešanje, zmanjševanje; propadanje, izginjanje

on the wane v izumiranju
in the wane of the moon pri pojemajoči luni
to be on (ali at, in) the wane upadati, pojemati (luna); iti h koncu, izginjati, izgubljati se, propadati
the year is on the wane leto gre h kraju (koncu)

waste¹ [wéist]

1. samostalnik
razsipavanje, tratenje, trošenje, zapravljanje (denarja, časa, moči); izguba, odpad; zmanjšanje; propadanje, propast
zastarelo opustošenje, razdejanje
pravno škoda, zmanjšanje vrednosti (posesti, zemljišča) zaradi nemarnosti; odpadki (volne, svile ipd.); makulatura; odplake, pomije; pustinja, neobdelan svet, zapuščeno polje
geologija mel, melišče; velika površina (of waters vodá)

a waste of snow snežna pustinja
it's a sheer waste of time to je čista izguba časa
to go (ali to run) to waste tratiti se, razsipavati se; v prelogu ležati; podivjati; odtekati
wilful waste makes woeful want kdor lahkomiselno denar zapravlja, se od premoženja že poslavlja

2. pridevnik
pust, neobdelan, neploden; nenaseljen, opustošen; odvečen, brezkoristen, neuporaben, izgubljen, odtočen

waste drain odtočni kanal
waste energy neizrabljena energija
waste land pustina, pustota, neobdelana zemlja
waste materials odpadni material, odpad(ki)
waste paper makulaturni papir, odpadki papirja
to lay waste opustošiti
to lie waste biti (ležati) neobdelan, neizkoriščen
to run waste prazen teči (stroj)

Zerstörung, die, (-, -en) razdejanje; propadanje; uničenje; Technik eines Werkstücks, Prüflings: porušitev

разорение n uničenje, opustošenje; beda, propadanje, obubožanje

dry-rot [dráirɔt] samostalnik
prhnenje; hišna goba
figurativno moralno propadanje

híranje s iznemaganje, slabljenje, gubljenje snage, tjelesno (tel-) i duševno propadanje

involution [-lüsjɔ̃] féminin, botanique zvitje, zavitost navznoter, zamotanost; biologie pešanje, staranje ali propadanje organizma