Franja

Zadetki iskanja

  • nàsjednuti -nēm, nàsjesti -dnēm (ijek.), nàsednuti -nēm, nàsesti -dnēm (ek.)
    1. nasesti: lađa je nasjela; ekspr. on je u toj stvari nasio
    2. priteči, pritisniti, navaliti: krv je nasjela, nasela
  • pocúriti poteči, priteči: mirno je sedeo kraj kazana i čekao da će pocuriti prve kapi na tabarku
  • pritèći pritèčēm
    1. priteči: pritekla je voda ispod stijene
    2. priteči, prihiteti: priteći u pomoć
  • pritr̀čati -čīm priteči: pritrčati komu u pomoć
  • pritŕkati prìtr̄čēm priteči: pritrče majka te podigne dijete iz blata
  • procúriti pròcūrīm
    1. priteči: voda je procurila iz kamena
    2. priteči skozi: krpati krov koji je na nekoliko mjesta procurio
  • prō-fluō -ere -flūxī -flūxum

    1. teči, priteči (pritekati): Iust., Vitr., Mel., Lact. idr., ex monte C., in mare Ci., aqua profluens Ci., venter profluit Cels. lije, ni zaprt; pren.: cuius ore sermo melle dulcior profluebat Corn.

    2. metaf. (pr)iti naprej, napredovati: ab his fontibus profluxi ad hominum famam Ci. sem malo po malo (korak za korakom) dospel do … , Messalina ad incognitas libidines profluebat T. je zahajala v nezaslišane strasti, se je vdajala nezaslišanim slastem. Od tod adj. pt. pr. prōfluēns -ēntis, adv. prōfluenter

    1. pritekajoč, tekoč: aqua Ci., L., exitus profluentes Vitr. odtoki; subst. prōfluēns -entis, f (sc. aqua) tekoča voda, reka: Plin., Fl. idr., in profluentem deferri Ci.

    2. metaf.
    a) obilen, izdaten, bogat: largitas Arn., omnia profluenter, absolute prospere, igitur beate (sc. adsint) Ci.; (o govoru) gladko tekoč, gladek, (stilno) izoblikovan, dodelan: loquacitas, genus dicendi Ci., eloquentia T., profluentius exsequi Gell. v zelo gladkem govoru; subst. prōfluēns -entis, n tek besed(e), gladka beseda, tekoč govor: profluens quiddam habuit Carbo et canorum Ci. gladko in blagoglasno tekočo besedo, Haterii canorum illud et profluens T.
  • prō-ripiō -ere -ripuī -reptum (prō in rapere)

    1. iztrgati in privleči, siloma (s silo) potegniti iz(med) koga, česa: repente hominem proripi iussit Ci., proripere pedes O. pridirjati, priskak(lj)ati iz česa; metaf.: ne virilis cultus (sc. Achillem) in caedem proriperet H. da bi ga ne vabila v bitko.

    2. refl. se proripere priteči, pridirjati iz česa, steči, oddirjati, planiti: Sen. ph., Ap. idr., se subito proripiunt C.; z abl.: Suet., Val. Fl. idr., se domo L., se portā foras C.; s praep.: se ex curiā Ci., S., se e manibus sacrificantium L. se iztrgati, se a vestibulo templi L., se in publicum L., se in proximam silvam Suet.; z dat.: se custodibus T. ubežati stražnikom; pesn.: quae libido non se proripiet? Ci. ne bo izbruhnila?
  • red-eō -īre -iī (redko -īvī) -itum

    I. (s poudarjenim pomenom predpone re)

    1. nazaj (poseb. domov) iti, nazaj priti (prihajati), nazaj hoditi, vrniti (vračati) se, povrniti (povračati) se (naspr. abire, venire, remanere): Suet. idr., sine rege redire Cu.; pogosto (poseb. pri Kom.) v zvezi z rursum, rursus, retro: leo territus retro redit V., retrorsum redire Plin.; z notranjim obj.: itque reditque viam V. hodi po poti sem in tja; impers.: Pl., C. idr., postquam domum reditum est N. ko so se vrnili domov, cum … retro in urbem rediretur L.; izhodišče v abl.: aede suburbanā rediens O., redire Regio Ci., rure Pl., Ter.; s praep.: erus alter eccum ex Alide redi[i]t Pl., redire ex Siciliā, e provinciā Ci., e scholā Val. Max., ex exsilio Plin. iun., Sen. rh., de exsilio Pl., occisus est a cenā rediens Ci.; smer v acc.: Romam Ci., domum C., N., Suet., domos Cu., cum senatoribus singulis spectatum (sup.) e senatu redeuntibus Ci. k ogledu, na ogled, v gledališče; s praep.: ad exercitum Nemetocennam Hirt., in Mediam O., ad penates et in patriam Cu., in urbem L., in caelum H., ad suos C., ad arbitrum Pl., in proelium L. k bitki (= da bi jo začel), rursus in proelium Cu. v bitko (= da bi jo nadaljeval), in suffragium L.; redire huc N., illuc Ci., eodem, unde redieram, proficisci Ci.

    2. metaf. nazaj, zopet priti (prihajati), vrniti (vračati) se, povrniti (povračati, povračevati) se, ponoviti (ponavljati) se, zopet (spet) se prikaz(ov)ati, zopet (spet) se pojaviti (pojavljati): Varr., T. idr., ter denis redeuntibus annis V., redeunt humerique manusque O., redeunt iam gramina campis H., ossibus redit calor V., prisca redit Venus H., amnes in fontes suos redeant O., rediere in pristinas vires V. prejšnja moč se je povrnila, forma prior rediit O., Proteus in sese (in sua membra O.) redit V. dobi svojo (prejšnjo) podobo (obliko), in annos, quos egit, rediit O. vrnil se je k letom, ki jih je preživel = zopet se je pomladil, zopet je omladel, iam rediit animus Pl. zavest, redeunte animo Cu., huic non exesam vim luminis et redituram, si pellerentur obstantia T., cum aliquo in gratiam redire N., Pl., Ci. pomiriti se, spraviti se, pobotati se (morati) s kom, ad officium redire N. vrniti se k (prejšnji) pokorščini = zopet se pokoriti, in pristinum statum redire Ci. v staro razmerje, ad se redire Ter., L. idr. zopet priti k sebi, zavedeti se, osvestiti se; tudi = zbrati se, ovedeti se, strezniti se, ad ingenium ali rursus ad ingenium redire Ter. = suum ingenium redit alicui L. stara čud (prejšnje mišljenje, nekdanji značaj) se vrne komu, se zopet pojavi (pokaže) pri kom, ad suum vestitum redire Ci. sleči žalno obleko, nehati žalovati, ad pauca redire Ter. (na) kratko narediti, redire in viam Ter., Ci. ali in veram viam Pl. ali in rectam semitam Pl. na pravo pot, Ci., res redit Ci. se zopet obravnava, je zopet v obravnavi, res redierunt Pl. staro stanje se je povrnilo, prišlo je do vzpostavitve starega stanja, de integro redit oratio Ter. se znova začne, redit animo ille latus clavus Plin. iun. mi znova pride na misel; tako tudi: singula menti redeunt Val. Fl., propter unius civis periculum populum Romanum ad saga isse, propter eiusdem salutem redisse ad togas Ci. odločiti se za vojno … za mir, in memoriam redire z ACI: Pl. ali z gen.: Ci. = in memoriam secum redire Ter. domisliti se, spomniti se; occ.
    a) (v govoru) zopet priti, znova preiti (prehajati) na koga, zopet se vrniti (vračati) h komu, zopet omeniti (omenjati) koga, kaj, zopet govoriti o kom, o čem: Lact. idr., illuc redeamus V., illuc unde abii, redeo H., ad rem Ter., domum redeamus, id est ad nostros revertamur Ci., redeo ad prima, ad principia defensionis meae Ci., ad propositum Q., Cels.
    b) (o krajih) α) dvigati se: in nubem ossa redit Val. Fl. β) padati, spuščati se, nagibati se, biti nagnjen, zniževati se, nižati se: collis … in fronte[m] leniter fastigatus paulatim ad planitiem redibat C., quā redit Rhodope V.
    c) (kot dohodek, pridelek) priti (prihajati), dobi(va)ti se, priteči (pritekati), doteči (dotekati): Pl. idr., iam enumerasti id, quod ad te rediturum putes Ter., ex quā regione L., talenta ei redibunt N., pecore redeunt ter ducena Mart., possentne fructus pro labore redire Varr., pecunia publica, quae ex metallis redibat (kot prihodek, dohodek) N.; metaf.: ex otio illo bellum rediturum esse L. se bo izcimila, bo nastala.

    II. (z zabrisanim pomenom predpone re)

    1. pripasti (pripadati) komu, priti (pasti) komu (nazaj) v roke: Pl. idr., ad unum imperium provinciae rediit Ci., quorum ad arbitrium … summa omnium rerum … redeat C. naj se jim pusti na voljo, res (vlada, vladavina, oblast) ad patres redierat L., eius morte ea bona ad me redierunt Ter., ager ad Ardeates redit H.

    2. priti do česa: res ad interregnum rediit L. prišlo je do … , res ad triarios rediit L. do skrajne nevarnosti = sile (gl. tudi pod triāriī), pilis omissis ad gladios redierunt C. spopadli (spoprijeli) so se z meči, res rediit ad manus Auct. b. Afr. prišlo je do rokomaha (do pretepa, do spopada mož na moža), Caesar ad duas legiones redierat C. je bil prišel na dve legiji = Cezarjeva vojska se je skrčila na dve legiji, Cezar se je moral zadovoljiti z dvema legijama, bona in tabulas publicas redeunt Ci. se vknjižijo v računske zapisnike državne blagajne, meum iam res rediit locum, ut … Ter. prišlo je tako daleč (do tega), da … , si eo meae fortunae redeunt Ter. če pridem do tega, ad nilum (na nič) redeunt res Lucr., huc redeunt omnia verba Ter. vse besede letijo (kažejo) na to.

    Opomba: Star. pr. redinunt = redeunt: P. F.; nenavad. fut. redies: Ap.; rediet: Sen. ph., Aug., Vulg., redient: Vulg.; pf. redivi Ap., Amm., redit (skrč. pf.): Ter.; pogosteje pri pesnikih.
  • utr̀čati -īm priteči, pribežati v: utrčati u kuću
  • utŕkati ùtr̄čēm priteči, pribežati v: utrkati u kuću
  • вбі́гти (убі́гти) вбіжу́ док., pritêči |nekam| -têčem dov., zatêči se |nekam| -têčem se dov.
  • впорхнуть prhniti, zleteti; (pren.) priteči
  • добі́гти -біжу́ док., pritêči -têčem dov.
  • подбегать, подбежать teči k čemu, priteči
  • прибегать, прибежать2 prihite(va)ti, priteči, prileteti
  • прибі́гти -біжу́ док., pritêči -têčem dov.
  • приливать, прилить prili(va)ti; pritekati, priteči;
    кровь приливает к голове kri sili v glavo
  • притекать, притечь pritekati, priteči, privreti
  • прихлынуть priteči, privreti; navaliti