Franja

Iū-ppiter, bolje kot Iū-piter (iz *Djeu-pater *Iupater, prvotno voc. = gr. Ζεῦ πάτερ; nom. gr. Ζεὺς πατήρ, lat. Diēspiter; prim. tudi še lat. deus in diēs), gen. Iovis (iz stlat. nom. Djovis, Iovis), m Júpiter, pravzaprav „oče neba“, torej nebesni bog, enako kot gr. Ζεύς. Po mitih je Saturnov in Rein sin, Neptunov in Plutonov brat, Junonin soprog; za Rimljane je bog atmosferskih prikazni na nebu (Chrysippus disputat aethera esse Iovem Ci.), kralj bogov, državni bog (Iuppiter Capitolīnus, I.O.M. = Iuppiter optimus maximus). Njemu sta posvečena orel (Iovis satelles Ci., Iovis ales O.) in hrast (Iovis quercus V.); pridevki in vzdevki: altus V., Conservator, Custos T., pluvius Tib., uvidus V. Po njem Iovis stella Ci., Lucan. planet Jupiter.; pl.: Ioves quoque plures in priscis Graecorum litteris invenimus Ci., quasi ut nescias, repente ut emoriantur humani Ioves Pl.; metaf. Iuppiter Stygius V. = Pluton. Kot bog neba tudi meton. = nebo, zrak, vzduh: sub Iove pars durat, pauci tentoria ponunt O. pod milim nebom, sub Iove frigido H., quod latus mundi malus Iuppiter urget H. kjer je slabo podnebje, metuendus Iuppiter (sc. pluvius) uvis V. dež, I. hibernus Stat. Pomni: Iovem lapidem iurare na Jupitrov kamen prisegati, pri čemer je prisegajoči s kamnitim nožem zaklal svinjo, drug kamen (kameno strelo iz kremena, Jupitrov simbol) pa vrgel iz rok: quomodo autem tibi placebit Iovem lapidem iurare? Ci. ep., Iovem lapidem, quod sanctissimum iusiurandum est habitum, paratus sum ego iurare Gell.

Opomba: Nenavaden gen. sg. Iuppiteris in Iuppitris: Caesell. ap. Prisc.; od tod acc. pl. Iuppiteres in Iuppitros: Tert.; gen. pl. Iovum ali Ioverum Varr. ali Iovium Prob.

iūrāmentum -ī, n (iūrāre) prisega: Amm., i. praestare pozni Icti. prisego narediti, prisegati (priseči). — (Po Don. je bila ta beseda v rabi le v vulg. lat.).

iūrō -āre -āvī -ātum (iūs 2) prisego narediti, opraviti (opravljati), priseči (prisegati), rotiti se, zaklinjati se

I. intr.: per (na) flumina infera O., per deos S., per quidquid deorum L., per superi regis regnum Pl., per patrem O., per infernam paludem, per Stygiam paludem sanctissime Lact., per genus infelix generisque parentem, per patris ossa tui O., o Iuppiter, numquid iuravi per te falso? Arn., i. ad aliquem Cat. pred kom, i. pro aliquo L. namesto koga, i. liquido Ter. z mirno vestjo, qui si iuraret, crederet nemo Ci., ex animi mei (nostri) sententiā i. Ci.; z in z acc. priseči na (z acc.): L., T., Sen. ph. idr., Petreius princeps in haec verba iurat C. na te (narekovane) prisežne besede; pren.: in verba magistri H. = slepo držati se učiteljevih besed; tudi: in certa verba Ci., in eadem verba L., in nomen principis Suet. priseči vladarju pokorščino in zvestobo, in ducis nomen Iust., in suum (imperatoris) nomen Suet., in tutorum (Poenorum) obsequia Iust., iurare in legem per vim latam noluit Ci., in acta principis T., Suet., in foedus L., omnis exercitus in se quisque iurat L. vsak mož zase (sicer je en mož opravljal prisego za vse); iurare alicui priseči (prisegati) komu zvestobo: scis tibi ubique iurari, cum ipse iuraveris omnibus Plin. iun., mihi scis te mihi certe, non socios iurasse tuos Val. Fl.; pesn.: in me iurarunt O. zarotili so se zoper mene, in facinus iurasse putes O. da so se zarotili za izvršitev zločina. —

II. trans. in sicer

1. z notranjim obj.: ius iurandum iurare Ci., falsum iurare Ci., O. krivo priseči, dictata sacramenta deis Sil., in verba alicuius sacramentum Petr., ius iurandum a Q. Nucio conceptum dicitur, quod in arrogando iuraretur Gell.; z dat.: haec iuravit amanti O., cineri iuret patrio Laurentia bella Sil.; z ACI: iurat se eum non deserturum C., Regulus iuravit se rediturum Ci., animum iurarem esse divinum Ci., nisi victores se redituros ex hac pugnā iurant L., iurarem per Iovem deosque penates me ea sentire, quae dicerem Ci., iura te nociturum non esse homini de hac re nemini Pl., qui sine hac iurabat se unum numquam victurum diem Ter., abituros se Italiā iuraverunt Val. Max., ossa tibi iuro per matris … me tibi ad extremas mansurum tenebras Pr., me quoque consimili impositum torquerier igni iurabo et bis sex integer esse dies Pr.

2. z zunanjim obj.: morbum iurare Ci. priseči na bolezen, calumniam iurare Cael. in Ci. ep. ali calumniam in aliquem iurare L. priseči, da se ne toži s hudobnim namenom. Tako tudi gr. ϑεοὺς ὀμνύναι: Stygias undas, deos, numina O. ali terram, mare, sidera V. ali signa Tert. koga za pričo prisege (po)klicati, (za)priseči ((za)prisegati) na koga (kaj); pass.: dis iuranda palus O. na katero morajo priseči, iurata numina O. na katera se je priseglo, arae iurandae per tuum nomen H., iuratur Honorius absens Cl. prisega se na odsotnega Honorija, tunc deus captivis etiam iurabere Thebis Stat., regi deorum iurari dignata palus Sil. — Od tod pt. pf. iūrātus 3, redko pass.: quod iuratum est, id servandum est Ci.; nav. med. po prisegi = (za)prisežen, v prisego vzet, prisegi zavezan: iuratorum iudicum sententiis damnari Ci.; dep. iūror -ārī -ātus sum (iūs 2) = iūrō -āre; v rabi sta bila le pf. in pt. pf.: quod fui iuratus feci Pl., quid iuratus sit Ci., ex lege, in quam iurati sitis Ci. po zakonu, za katerega ste prisegli, da se ga boste držali, Regulus iuratus missus est ad senatum Ci., iurato mihi crede Ci. na mojo prisego, iuratus se eum suā manu interempturum L., qui mihi iuratus est se hodie argentum dare Pl., negavit an me existimasti haec iniuratum in iudicio non esse dicturum, quae iuratus in maxima contione dixissem Ci., iudices, qui ex lege iurati iudicatis Ci., eligi a magistratibus iuratis T., at eum vos iurati capite damnastis? Corn.; superl.: iuratissimi auctores Plin. najzanesljivejši; subst. porotnik: non hoc idem irratum dicere audistis Ci. — Adv. abl. iūrātō s (pod) prisego: qui iurato promisit iudicis sisti, non videtur peierasse Paul.

lapis -idis, m (prim. gr. λέπας gola skala, kamen, λεπαῖος skalnat)

1. kamen
a) konkr.: α) alicuius domus fracta coniectu lapidum Ci. z lučanjem kamenja, lapide (lapidibus) percussum esse Ci., lapidibus aliquem cooperire ali obruere Ci. kamenjáti (kamnáti) koga, aliquem lapidibus prosequi Ci., membra, quae debilitavit lapidibus Ci., lapides iaciendos curare Ci., undique in muros lapides iaci coepti sunt C., lapide ictum ex muro perire C., lapide ictus interiit N., eminus glande aut lapidibus pugnare S., fundā lapides mittere L., lapides mittere in aliquem Petr., aliquem lapidibus prosternere Val. Max., ad lapides et arma discurrere T., vehicula ne lapidibus quidem fulta in eodem vestigio quiescebant Plin. iun., ingenti lapidum saxorumque nimbo classem operire Fl., lapidibus pluit L. (prim. lapidat pod lapidō) kamenje dežuje, kamenje pada (z neba), lapides ardentes L. meteorji, meteoriti, izpodnebniki, lapide candidiore diem notare Cat. zaznamovati dan kot srečen (prim. lapillus 2. b)). β) kot snovno ime: l. silex Pl., Ca., L., quadratus (kolekt.) Varr. fr., Cu., Sen. ph. kvadrasto rezani kamni, kvadri, emporium lapide sternere L. mostiti, utrjevati, e lapide naumachiae circum maximum exstruere Suet., e lapidibus templo Iovis Capitolini destinatis filio monumentum exstruere Suet., l. bibulus V. votlič, plovec, vivus Cu. kresilnik, kresilo, kremen, coctilis Sen. ph., durus Plin., structilis Icti. stavbni (gradbeni) kamen, terminalis Amm. mejni kamen, mejnik, primarius Vulg. temeljni (podkladni) kamen; pren. in preg. kamen (podoba ničvrednosti ali brezčutnosti): verberare lapidem Pl. = zastonj se truditi, „bob ob steno metati“, lapides loqui Pl. govoriti hude, neprijetne besede (ki padejo kakor kamen na srce), grobo, osorno govoriti, alterā manu ferre lapidem, panem ostentare alterā Pl. = javno se dobrikati, da bi na skrivnem škodoval, lapides mehercule omnes flere ac lamentari coëgisses Ci. = kamen bi bil omečil, ad eundem lapidem bis offendere Aus. in (elipt.) bis ad eundem Ci. ep. = dvakrat narediti isto napako, ah lapis est ferrumque Tib.; kamen (podoba toposti, neumnosti): neque habet plus sapientiae quam lapis Pl., i, quid stas, lapis? Ter. = ti štor (teslo).

2. occ.
a) mlinski kamen: lapis lapidem terit Pl.
b) mejni kamen, mejnik: sacer l. L., Sen. tr. posvečeni mejnik, cui lapis cessit Lact.
c) miljni kamen, miljnik (pogosto v zvezi z vrstilnimi števniki): sepultus est iuxta viam Appiam ad quintum lapidem N. = 5 rim. milj (7,4 km) od Rima (ob velikih rimskih cestah so stali miljniki na vsakih 1000 korakov; 1000 korakov = 1 rim. milja), intra vicesimum lapidem L., ad sextum lapidem a Vienna Sen. ph., ad quartum lapidem, ultra lapidem tertium Suet., ultra centesimum et quinquagesimum lapidem Plin. iun., quinto lapide castra statuere Iust., ad quartum lapidem ab urbe Aur.; pri T. je beseda lapis včasih tudi izpuščena, npr.: ad duodecimum (sc. lapidem) a Cremona ali promoveri ad quartum a Bedriaco castra placuit T.
d) spominski kamen, spomenik: lapis memoriae Othonis inscriptus Suet.
e) nagrobni kamen, nagrobnik: fac lapis inscriptis stet super ossa notis Tib., ultimus l. Pr.
f) marmorni kamen, marmor: Parius l. V. beli paroški (= z otoka Paros) marmor, Phrygius H. pisani frigijski (= iz frigijskega mesta Sinade (Synnada -ōrum)) marmor (toda: Phrygius lapis Plin. (36, 19, 36) = barvilna prst, prst bárvnica), Numidicus, Thasius Suet.; tudi marmorna(ta) mizna plošča, marmorna stranica: lapis albus pocula cum cyatho duo sustinet H.
g) v pl. kamenčki za masivne pode, masivni šiljáki, masiven pod (tlak): lapides varios lutulentā radere palmā H.
h) dragulj, poseb. biser: gemmae et lapides H., elapsus aure l. O. biser, lapis Eoa lectus in unda Sen. tr., nec niveus lapis deducat aures, Indici donum maris Sen. tr., lapidum gemmarumque fulgor Sen. tr., lapidum causā pecuniae ad externas gentes transferuntur T., adamantis lapidis copia Amm., diademate lapidum fulgore distincto Amm.
i) kamen ali kamnita podnožnica, kamnit podnožnik, kamnit oder izklicevalca (praeco) na suženjskem trgu: atque in eopse adstas lapide, ut praeco praedicat Pl.; od tod: praeter duos de lapide emptos tribunos Ci. javno kupljena = javno podkupljena.
j) Iuppiter lapis Jupitrov kamen, kamena strela (iz kršca), ki so jo (kot Jupitrov simbol) držali v rokah pri prisegi: Iovem lapidem iurare Ci. ep. na Jupitrov kamen priseči (prisegati) = strogo (trdno) (za)rotiti se, strogo (trdno) priseči (prisegati), zakleti (zaklinjati) se.

Opomba: Star. abl. sg. lapī: Enn. ap. Prisc.; star. gen. pl. lapiderum: C. Gellius ap. Char. — Po gr. ἡ λίϑος f: Enn. ap. Non., Varr.

mil³ (-a, -o) (brez mej):
pod milim nebom unter freiem Himmel
po mili volji nach Belieben, nach Herzenslust
gospodariti po mili volji schalten und walten
na vse mile viže figurativno in jeder Tonart
prisegati na vse mile viže Stein und Bein schwören

moto samostalnik
1. (vodilo; načelo) ▸ mottóNjihov moto je zagotoviti kakovosten izdelek še tako zahtevnemu kupcu. ▸ Mottójuk, hogy még a legigényesebb ügyfeleknek is minőségi terméket nyújtsanak.
Na poti me vedno spremlja moj moto, da s trdim delom vedno dosežeš še tako visoko zastavljeni cilj. ▸ Végigkísér az úton a mottóm, mely szerint kemény munkával mindig eléred a célod, legyen az bármilyen magasröptű.

2. (slogan) ▸ mottó, jelmondat Moto prireditve je Preživimo dan na rolerjih. ▸ A rendezvény mottója: Görkorcsolyázzuk végig a napot.
Moto akcije je bil: vsak učenec nekaj papirja. ▸ Az akció mottója a következő volt: Minden tanuló egy kis papírt.

obsequium -iī, n (obsequī)

1. ustrežljivost, ugodljivost, popustljivost: o. et comitas Ci. ep., obsequium amicos, veritas odium parit Ter., obsequio grassare H. postopaj (prav) hlapčevsko = kaži se (prav) vljudnega; metaf. (o stvareh): obsequio flectitur ramus O. se vdaja (popušča) in upogiba, obsequium aquarum O. ustrežljiv tok; s subjektnim gen.: o. amantis O., caelibis H., obsequia fortunae Cu. ker mu je bila sreča mila, ker mu je bila sreča naklonjena, indulgere obsequio plebis L.; z objektnim gen.: desiderii Cu. izpolnitev želje, ventris H. ustrežljivost (strežba) trebuhu = požrešnost, in obsequium regentis parati T., o. in regem L.

2. occ.
a) pokorščina, pokornost, poslušnost, voljnost (naspr. contumacia): H., Pers., Pr., N., Suet. idr., equi obsequium experiri Cu., o. erga imperatorem, in principem T., populum in obsequia principum formare Iust. priseči (prisegati) komu zvestobo.
b) kot voj. t.t. vojaška pokorščina, vojaška podreditev: Ci. ep. idr., contra morem obsequi T., amor obsequii T.; meton. (večinoma v pl.) vojaški sli, ordonančni oficirji (ordonančniki); varovanci, spremljevalci, spremstvo: Cass., marinum o. Ap., milites ad obsequia iudicum vel tribunorum deputare Veg., ratio obsequiorum Veg.
c) ustrežljivost s telesom = telesno predajanje, spolna ustrežljivost, telesna združitev, spolni odnos (o ljudeh in živalih): Cu., Col., Petr., flagitiosa obsequia T., obsequium amatori venditare O. prepuščati telo za denar.

ob-stringō -ere -strinxī -strictum (ob in stringere)

1. zadrgniti (zadrgovati), zategniti (zategovati), zatez(ov)ati, zavez(ov)ati, zvez(ov)ati, privez(ov)ati, (z)vezati: Col., Amm. idr., collum meum laqueo Pl., collum homini Pl., follem ob gulam Pl., Amphitruonem collo hic obstricto traham Pl. popadel (zgrabil) sem ga za grlo, o. tauros aratro Val. Fl. vpreči, obstrictis aliis (sc. ventis) H. zapreti, zaprte držati (gre za zavezani meh, v katerem ima Eol zaprte vetrove). Klas. le

2. metaf.
a) obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: L., Sen. ph., Suet. idr., o. aliquem legibus, foedere, officiis Ci., beneficii vinclis ali beneficio obstrictus Ci., beneficiis obstrictus C., o. civitatem iureiurando C., sacramento Cu. ali conscientia idoneos T. pridobiti sposobne ljudi, s tem da jim razkriješ svoje naklepe, Piso alii (sc. mulieri) matrimonio se obstrinxit T. Pizon se je poročil z drugo, foedere inter se obstringi T., religione obstringi gentili (z ACI) T. po tujem običaju prisegati; abs.: iureiurando obstringere (z ACI) C., T. s prisego zagotoviti (zagotavljati); s stvarnim obj.: clementiam obstringere crebris orationibus T. zavezati se na milosrčnost, zagotavljati svojo milosrčnost, alicui fidem suam o. Plin. iun., alicui fidem suam o. in aliquā re Plin. da(ja)ti komu besedo (glede česa), ea condicione, ne cui meam fidem obstringam Plin. iun. da ne prisežem nikomur = da nikomur ničesar ne obljubim zatrdno, ut fides regis beneficio aliquo obstringeretur Iust. da se zaveže kralj na zvestobo s kako uslugo.
b) zaplesti (zapletati), zamota(va)ti: nos nefario scelere C., aliquem pecuniā et stupro in omne flagitium T., nullā mendacii religione obstrictus C. ne da bi se zapletel v zlobno laž, obstrinxisti religione populum Ci. zaplel si narod v pregreho zoper svete stvari, tanto scelere obstrictum esse Ci. kriv biti tolikega zlodejstva, o. amicos aere alieno Brutus in Ci. ep. zakopati v dolgove, nakopati dolgove, aere alieno obstricti L. epit. v dolgove zakopani, zadolženi; refl.: o. se periurio L., scelere, parricidio Ci. okrivíti (obdolžiti) se (česa) = med. α) z dat.: eidem sceleri obstrictus est Lact. β) z gen.: furti obstringitur Masurius Sabinus. ap. Gell. — Od tod iz adv. komp. pt. pf.: obstrictius bolj dolžno (zavezano, obvezano): Aug.

par [par] préposition čez, iz, k, na, ob, od, po, prek, pri, skozi, v, za, zaradi

aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
vol masculin par le pôle polet čez tečaj
par curiosité iz radovednosti
par amour, devoir iz ljubezni, iz dolžnosti
par bonheur k sreči
par an na leto, letno
une fois par semaine enkrat na teden
par douzaines na ducate
par homme na človeka
par moitié na polovico
par toute la terre na vsej zemlji
couper par morceaux razrezati na kose
savoir tout par cœur znati vse na pamet
tomber par terre, être assis par terre pasti na zemljo, sedeti na zemlji
par mer calme ob, pri mirnem morju
par un beau clair de lune ob lepi mesečini
par le côté od strani
par Molière od Molièrea
par soi-même sam od sebe
vaincu par César premagan od Cezarja
par ce que po tem, kar
par sottise, par bêtise po neumnosti
deux par deux po dva in dva
par la poste po pošti
par la ville, par le pays po mestu, po deželi
voyager par mer, terre, par voie aérienne, par voie maritime potovati po morju, po kopnem, z letalom, z ladjo
passer par Paris iti, potovati prek Pariza
par bonheur k sreči, na srečo
par 30 degrés pri 30°
furer par prisegati pri
par tout ce qu'il y a de plus sacré pri vsem, kar je najbolj sveto
par la fenêtre, la porte skozi okno, vrata
c'est passé par tant de mains to je šlo skozi toliko rok
par temps de brouillard, par mauvais temps v meglenem, v grdem vremenu
par tous les temps v vseh časih
par petites bouchées v majhnih grižljajih
jour par jour dan za dnem
par la main za roko
par tous les moyens z vsemi sredstvi
par 30 voix contre 100 s 30 glasovi proti 100 glasovom
par 2 à 1 (sport) z 2: 1
prouver par des exemples dokazati s primeri
punir par la famine kaznovati z gladom
venir par auto priti z avtom
voyager par le train potovati z vlakom
de par ordre na ukaz, v imenu
de par le roi na kraljev ukaz
de par la loi v imenu zakona
aller de par le monde iti po svetu
par-ci, par-là tu pa tam, sem in tja, včasih
par écrit pismeno
par le temps qui court v tem trenutku
c'est par trop difficile to je pretežko
commencer par dire sprva, spočetka reči
finir par dire končno reči
par manque de temps zaradi pomanjkanja časa

pē-ierō: Ci. idr. in per-ierō: Pl. ali (v prvotni obl.) per-iūrō: Ci., Pl., H., Vulg. in pē-iūrō: H. -āre -āvī -ātum (per in iūrāre)

1. krivo priseči (prisegati), tudi krivo (lažno) izpoved(ov)ati, lagati, (z)lagati se: conceptis verbis peierare Pl., Ci. idr. formalno krivo priseči (prisegati), aperte p. Sen. ph., optime p. Pl. lagati, de turdo Mart., per consulatum (na konzulat) peierat Vatinius Cat.; od tod s samim acc.: p. Iovem Plin. na Jupitra, undas Stygias Lucan.; pt. pf. pēierātus 3 s krivo prisego (raz)žaljen: ius H. kriva prisega; pēriūrātus 3 s krivo prisego (raz)žaljen: dii O.

2. krepko, zatrdno priseči (prisegati): non enim falsum iurare „periurare“ est, sed quod ex animi tui sententiā iuraris Ci.

polágati pòlāžēm
1. polagati: polagati temelje zgradi, novom životu, prugu; polagati stoci hranu, sijeno, seno; polagati mnogo na koga, nadu u koga; polagati novce, račune
2. opravljati: polagati ispit; polagati zakletvu prisegati; polagati pravo na nešto lastiti si pravico do česa, na kaj

pri (krajevno) cerca de; a

pri Ljubljani cerca de Ljubljana
pri knjigarnarju en la librería
bitka pri Sedanu la batalla de Sedan
pri Rimljanih entre los romanos
pri odprtem oknu con la ventana abierta
pri sveči a la luz de una vela
pri tem vremenu con este tiempo
pri lepem vremenu haciendo (ali si hace) buen tiempo
pri mizi a (ali en) la mesa
pri igri (branju) jugando, al jugar (leyendo, al leer)
pri vsem tem (= kljub temu) con todo, aún así, a pesar de todo
pri vsej moji previdnosti a pesar de (ali con) todas mis precauciones
(časovno) pri mojem odhodu a mi partida
pri moji časti! ¡por mi honor!
pri bogu! ¡por Dios!
biti pri delu estar trabajando
biti pri denarju tener dinero, tener fondos
on dela pri tvrdki X. trabaja en la casa X.
on ni čisto pri pravi (pameti) fam no está en sus cabales; está chalado
imeti kaj pri roki tener a (la) mano a/c
nimam denarja pri sebi fam no llevo dinero encima
pri njem so našli pismo se le encontró (ali le encontraron) una carta
stanuje pri nas (meni) vive en nuestra (mi) casa
prisegati pri jurar por

priséči priségati to swear, to take an oath

slovesno priséči, priségati to swear a solemn oath, to swear solemnly
po krivem priséči, priségati to commit perjury, to perjure oneself, to forswear oneself
priséči, priségati pri bogu to swear by God
prisegam! I swear on oath!
lahkó prisežem na to I can swear to it
priséči, priségati maščevanje (pokorščino, zvestobo) to swear revenge (ali vengeance) (obedience, the oath of allegiance)
priséči, priségati prijateljstvo to swear friendship
lahkó prisežem, da je to on I can swear this is the man
prisegel bi, da... I could take my oath that...
ne bi hotel priséči, priségati na to I would not take my oath on it
prisegam na njegovo nedolžnost I swear he is innocent
on »prisega« na svojega zdravnika (figurativno) he swears by his doctor
prisegam, da je moje blago dobro I swear by the quality of my goods

priséči (-séžem) | priségati (-am) perf., imperf. giurare:
priseči na svojo čast giurare sul proprio onore
krivo priseči giurare il falso, spergiurare
priseči na resničnost česa giurare il vero
priseči sovraštvo, ljubezen, zvestobo giurare odio, amore, fedeltà
prisegati na besede koga drugega giurare sulle parole altrui
priseči komu maščevanje giurarla a qcn.
prisegati pri vsem, kar je svetega giurare e spergiurare
prisegel je, da ne ve ničesar ha giurato di non sapere nulla
priseči pred kom giurare nelle mani di qcn.

promettere^*

A) v. tr. (pres. prometto)

1. obljubiti, obljubljati:
promettere mari e monti, promettere mirabilia obljubljati zlate gradove, deveta nebesa
promettere in fede svečano obljubiti, prisegati
promettere una ragazza in moglie zaročiti dekle

2. pren. obetati:
il maltempo promette di durare slabo vreme se bo nadaljevalo

B) ➞ promettersi v. rifl. (pres. mi prometto) zavezati se; zaobljubiti se:
promettersi a Dio zaobljubiti se Bogu

sacramento m

1. relig. zakrament:
i sette sacramenti sedem zakramentov
amministrare i sacramenti podeliti zakramente
fare qcs. con tutti i sacramenti pren. pog. kaj narediti vestno, po vseh predpisih

2. relig. evharistija:
il Santissimo Sacramento Najsvetejše

3. knjižno
fare sacramento svečano priseči, prisegati

sacrāmentum -ī, n (sacrāre) to, s čimer kdo sebe ali koga drugega obveže k čemu (na kaj)

I. (kot jur. t. t.)

1. varščina, kávcija, jamčevína, zastavna vsota, kaznína, ki sta jo morala v civilnih pravdah položiti obe stranki; tistemu, ki je pravdo dobil, je bila vrnjena, varščina stranke, ki je pravdo izgubila, pa je pripadla državni blagajni: G., FEST., ISID. idr., ea pecunia, quae in iudicium venit in litibus, sacramentum a sacro VARR., qui iudicio vicerat, suum sacramentum auferebat, victi ad aerarium redibat VARR., multae sacramentum CI.

2. meton. (vzajemni) poziv (vzajemno pozivanje) k vložitvi (položitvi) varščine (kavcije, jamčevine), pravdanje, pravda. To „pravdo“, ki je potekala ob položitvi varščine in je bila videti kot nekakšna stava, sta tožnik in toženec zaigrala in z njo skušala dokazati resničnost svojih in neresničnost nasprotnikovih trditev; končna odločitev oz. razsodba je bila v rokah centumvirov in sodnika: si negas, te sacramento quingenario provoco PROB., sacramento contendere CI. EP. ali sacramento contendere cum aliquo VAL. MAX. ob pozivu na položitev varščine se pravdati (s kom), iusto sacramento contendere cum aliquo CI. dobiti pravdo, zmagati v pravdi, non iniustis vindiciis ac sacramentis alienos fundos petebat CI., sacramentum alicuius iustum iudicare CI. razsoditi pravdo komu v prid, sacramenta pronuntiare non iusta ARN.; metaf. stava: ut sacramento contendas mea non esse CI. EP. da staviš. –

II.

1. (kot voj. t. t.) sprva le začasna in prostovoljna obveza vojaške službe: tum, quod numquam antea factum erat, iure iurando ab tribunis militum adacti milites; nam ad eum diem nihil praeter sacramentum fuerat L.; potem službena zlasti vojaška (za)prisega, prisega na zastavo, prisega zvestobe (lojalnosti): CU., Q., IUST., VEG., AMM. idr., aliquem militiae sacramento obligare CI. ali aliquem sacramento rogare C., L. ali adigere L., T. koga z zaprisego (s prisego) obvezati (obvezovati) ali zavezati (zavezovati) na vojaško službo, zapriseči (zaprisegati) koga na zvestobo, vzeti (jemati) koga pod prisego, adigere aliquem sacramento alicuius T. ali in nomen alicuius SUET. za koga, dicere sacramentum C. ali sacramento L. ali popolno dicere sacramento militari PLIN. IUN. priseči (prisegati) zvestobo, zapriseči se na vojaščino (vojaško službo), priseči (prisegati) na zastavo, zavezati se s prisego na vojaščino (vojaško službo), alicui sacramento L., PLIN. IUN. ali sacramentum apud (pred) se dicere iubet C., aetate aut valetudine fessi sacramento solvebantur T., neglecto sacramento C., sacramenti religionem rumpere L.

2. metaf. sploh (za)prisega, obveza: PETR., AP., EUTR., IUST., AMM., non ego perfidum dixi sacramentum H. nisem krivo prisegel, eos se sacramento, non in scelus aliquod abstringere PLIN. IUN. (o kristjanih).

3. meton. vojaška služba, vojna služba, vojaščina: longo Caesarum sacramento imbutus T., praemia sacramentorum IUV. –

III. v cerkveni lat. = skrivnost (nedoumljivost) svete vere, verska skrivnost, nedoumljivost, zakramènt, svetotájstvo: ECCL.

Stein, der, (-/e/s, -e) kamen; bei Spielen: figura, domina itd.; (Baustein) zidak, gradbeni element; beim Obst: koščica; von Stein kamnit; zu Stein werden okameneti; der Stein des Anstoßes kamen spotike; der Stein der Weisen kamen modrosti/modrijanov; jemandem Steine in den Weg legen metati polena pod noge; jemandem Steine aus dem Weg räumen pomagati (komu); über Stock und Stein čez drn in strn; Stein und Bein schwören prisegati na vse mile viže; es friert Stein und Bein mraz gre do kosti; keinen Stein auf dem anderen lassen ne pustiti kamna na kamnu; jemandem fällt ein Stein vom Herzen (komu) se odvali kamen od srca; dabei fällt dir kein Stein aus der Krone ne bo ti padla krona z glave; einen Stein im Brett haben bei jemandem biti posebno drag (komu), biti posebno priljubljen pri (kom); den Stein ins Rollen bringen sprožiti (zadevo); weinen, [daß] dass es einen Stein erweichen könnte jokati, da bi se kamen omečil

véčen (-čna -o) adj.

1. eterno; knjiž. sempiterno:
prisegati večno ljubezen giurare eterno amore
rel. večno življenje la vita eterna
večno mesto la città eterna

2. eterno; perenne, perpetuo:
večni sneg nevi perenni
živeti v večnem strahu vivere in una perpetua ansia
biti v večnih denarnih težavah avere perpetue, costanti difficoltà finanziarie

3. (veljaven v vseh časih) eterno, immutabile:
večna resnica verità eterna, immutabile

4. pren. continuo, costante; knjiž. diuturno:
večni prepiri continue liti

5. pren. (ki trajno ohranja svojo lastnost) eterno:
večni mladenič l'eterno giovanotto
knjiž. večni žid l'ebreo errante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kaj zameriti za vse večne čase aversene a male per sempre, in perpetuo
pren. leči k večnemu počitku sognare il sonno eterno
rel. večni ogenj il fuoco eterno
večni sodnik Dio (in veste di giudice)
večna kazen, večno pogubljenje pena eterna, dannazione eterna
večna luč luce eterna
večne zaobljube voti perpetui, solenni
pren. večni študent eterno studente
šah. večni šah scacco perpetuo

viž|a ženski spol (-e …) (napev) die Weise
prisegati na vse mile viže Stein und Bein schwören