Franja

set down prehodni glagol
zapisati; vnesti; dol položiti, odložiti (breme); določiti; smatrati, oceniti (as, for kot, za)
pripisovati (to s.th. čemu)
neprehodni glagol
sesti; odložiti potnike (o avtobusu)

I set it down to caprice pripisoval sem to kaprici, muhavosti
the case was set down for trial primer je bil določen za razpravo

supposer [süpoze] verbe transitif domnevati, misliti si, predstavljati si, meniti, suponirati; imeti za možno; smatrati; pripisovati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); predpostavljati, (logično) zahtevati, implicirati; vieilli podtakniti (son enfant svojega otroka)

à supposer que tu sois refusé à ton examen, que feras-tu? vzemimo, da boš zavrnjen pri izpitu, kaj boš naredil?
supposons cela vrai vzemimo, da je to res
il est permis de supposer smemo domnevati
les droits supposent les devoirs pravice predpostavljajo (tudi) dolžnosti
je le suppose bien intelligent smatram ga za zelo inteligentnega
vous lui supposez des défauts qu'il n'a pas pripisujete mu napake, ki jih nima

trahō -ere, traxī, tractum (morda iz *dhraghō, *draghō, indoev. kor. *dhrag- vleči, nesti; prim. skr. dhrájati [on] drči, zdrkuje, got. dragan = stvnem. tragan = nem. tragen, ali morda iz vzporednega indoev. kor. *trāgh-, ki ga najdemo v gal. vertragus hrt, hr. trag, tražiti; prim. tudi indoev. kor. *teku̯- teči, skr. tákti (on) hiti, gr. τρέχω tečem, sl. teči, got. þragjan teči, þius sluga, prvotno tekač, sel, stvnem. drigil hlapec)

I.

1. vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati), (pri)peljati kaj kam: S., Ci., L. idr., plaustra per montes V., currus tractus cervice draconum O., crates V. z brano prevleči, (pre)branati, naves in saxa V., pelago trahit umida lina (mrežo) V.; poseb. volno „vleči“ (sukati) pri preji = presti: lanam Iuv., lanam manibus Varr., lanam mollire trahendo O., vellera digitis, pensa O., filia pollice Mart., purpuras H.; o osebah: natum in conventum V.; z dat.: Astyanacta avo V. pripeljati k dedu.

2. metaf.
a) potegniti (potegovati, potezati), pritegniti (pritegovati, pritezati) koga v (na) kaj, nagniti (nagibati) koga k čemu, na kaj, nakloniti (naklanjati), pripraviti (pripravljati) koga do česa ali da kaj stori, voditi, zavesti (zavajati), spelj(ev)ati, zapelj(ev)ati, zvoditi (zvajati) koga k čemu, zapelj(ev)ati koga v kaj ali da kaj stori itd.: Cu., Q., Sen. ph., Plin. iun., Fl. idr., sic me mea fata trahebant O., trahit sua quemque voluptas V. zanese, errore, amore, caeli cupidine trahi O., trahimur omnes studio laudis Ci. nas vse vodi častihlepnost (slavohlepnost); smer: diversa (na različne strani) trahunt duo nomina pectus O.; naturā ad imperiii cupiditatem trahi N., trahi et duci ad cognitionis cupiditatem Ci., Lucanos ad defectionem trahere L., gentem ad Macedonas L. pridobi(va)ti za … , trahere in arma, in facinus O. zvabiti (zvabljati), spelj(ev)ati, zavesti (zavajati), Teucros in proelia V. spodbuditi, izzvati, Drusum in partes T., quid est, quod me in aliam partem trahere possit? Ci. ep., in diversa trahi O. omahovati med dvema sklepoma, (podobno: in diversas curas trahi T.), aliquem in suam sententiam trahere L. pridobiti za svoje mnenje, pridobiti na svojo stran; tudi: quo fata trahant … sequamur V., auctores utroque trahunt L. vlečejo na obe strani = eni pisci poročajo to, drugi ono.
b) nanašati, pripisovati: decus ad consulem L., crimen in se O. nase vzeti (jemati), sebe (o)kriviti, ibidem unā traho Pl. to že prištevam, egomet me adeo cum illis unā ibidem traho Pl. postavljam se z njimi v isto vrsto.
c) razlagati (si), tolmačiti (si), razume(va)ti, vzeti (jemati), imeti, smatrati, šteti za (v, kot) kaj: varie T. = in diversa cuncta L., in deterius T. na hudo (slabše) obrniti (obračati), non bene consulta in virtutem S., in metum, in laudem aliquid T., aliquid in religionem, in prodigium L. vzeti (jemati) kaj za nevarno (zlokobno, zlovešče) v verskem oziru, fortuitu ad culpam T., aliquid ad saevitiam T., ad meliora responsa L. na dobro (stran) obrniti (obračati), gledati z dobre (svetle) strani (plati). —

II.

1. vleči, vlačiti koga, kaj: Pl., Lucr. idr., reos pedibus Ci. ep., Hector circum Pergama tractus O., cum a custodibus in fuga trinis catenis vinctus traheretur C., toto itinere non ducitur, sed trahitur Sen. ph., trahere alicuius cadaver per vias Val. Max., alicuius corpus per vias canini cadaveris more Aur., per freta trahar O. se bom dal (pustil) vleči; poseb. ad supplicium trahi S., T., tudi samo trahi S., T. ali a lictoribus trahi L.; pren. (za) seboj (v pogubo) (po)vleči, potegniti (potegovati, potezati): ne pars sincera trahatur O., trahere plures in eandem calamitatem Ci., turris (arbos) ruinam trahit V. se podre, se podira, trahat patriae ruinam O. naj potegne domovino s seboj v pogubo.

2. occ. sem in tja vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati): corpus tractum Ci.; pren.
a) vnesti (vnašati) kam nered (zmedo, nemir, razdor), (z)meštrati, zmesti (zmešati), razstrojiti (razstrojevati), povzročiti (povzročati) razkroj (razpad, razdor): Britanni trahuntur factionibus T.
b) premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati), razmotriti (razmotrivati), presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati): rationes belli S., cum animo suo S., sese quisque locupletem, victorem domum rediturum, alia huiusce modi animis trahebant S. so domnevali.
c) metaf. zapravljati, razsipati (razsipavati): omnibus modis pecuniam S.
d) metaf. razdeliti (razdeljevati), porazdeliti (porazdeljevati): sorte laborem V.

3. s seboj (od)vleči (vlačiti), peljati stran (proč), odpeljati, odvesti (odvažati, odvajati), voditi stran (proč): caelum trahit sidera O., leo trahit pecus V., torrens praecipites trahit silvas V., trahere aliquem a templo V., de medio L.; poseb. o zmagovalcu: praedas ex agris L., Dardanides matres trahunt victores Grai O.; occ.
a) (o)pleniti: trahere rapere (gr. ἄγειν καὶ φέρειν) S., Aeduorum pagos T., ne Cirtensium pagi impune traherentur T., quin socios amicos trahant exscindant S. fr.; pren.: partem doloris L. odvze(ma)ti, aliquem ab incepto O. odvrniti (odvračati).
b) o zdravilih „odvajati“ = (o)čistiti: elleborum bilem trahit Plin., trahere pituitas Plin., sanguinem Veg.

4. za seboj vleči (vlačiti): Cu., Sen. ph. idr., amiculum Pl., vestem H., pallam O., togam Val. Max., catenam suam Aug., limum Iust., limum arenamque fluctus trahunt S., terra sua viscera traxit O., stella flammiferum crinem trahens O. = zvezda repatica; o utrujenih ljudeh: corpus fessum L., genua aegra V.; metaf. s seboj voditi, s seboj vlačiti, v spremstvu imeti, za sabo potegniti, za posledico imeti: parvum nepotem ipse trahit V., pueri exsilii comites trahebantur L., parvos trahentes liberos ibant Cu., exercitum, turbam prosequentium mulierum ac spadonum agmen L., secum legionem Val. Max., comitem trahere Vell., furtivis oculorum nutibus adulescentium greges post se Hier. (o koketnih ženskah), traherent … crepuscula noctem O., si tua fata nostrum pudorem non traherent secum O., tantum trahit ille timoris O., novit, quae mox ventura trahantur V. prihodnost.

5.
a) nase ali vase potegniti (potegovati, potezati, vleči), pritegniti (pritegovati, pritezati): aquas ferire et trahere (pri plavanju) O., aquam trahere Sen. ph. piti vodo (o plovilu), tellus elementa traxit O., te quoque, luna, traho (sc. z neba) O.
b) (o dihanju) (v)srkati, dihati, vdihniti (vdihovati, vdihavati): auras ore O., animam L. ali spiritum Col., Plin., Sen. ph., Cels., Cu., Ps.-Q. (Decl.), Amm., spiritum ultimum Sen. ph. zadnjič vdihniti, extremum spiritum Ph. dušo spuščati, v zadnjih vzdihljajih (zadnjem pojemanju, zadnji agoniji, v mrtvašnici) ležati; podobno: odorem naribus Ph. srkati, vonjati, duhati.
c) (o pitju) srkati, srebati, delati požirke, piti: amnem gutture O., merum in auro veteris Arsaraci Sen. tr., pocula arente fauce H.; pren.: furorem per ossa V. vpijati.
d) metaf. α) navze(ma)ti se česa, dobi(va)ti: Plin. idr., trahere colorem, ruborem O., pallorem Col., calorem O., figuram lapidis, faciem virorum, naturam eandem O., ignes (calorem) O. segre(va)ti se, maturitatem Col., maiorem ex pernicie et peste rei publicae molestiam Ci. nakopati si (= čutiti) nevoljo (gnev), aliquo crimine famam infamem Aug., morbum levem ac perpetuum Lact. nakopati si, navleči si, nalesti se, multa ex vicinorum moribus traxisse T., Plato plus ex moribus quam ex verbis Socratis traxit Sen. ph., multum ex vero traxisse T. precej biti prepojen z resnico, aeternum est, quod a me traxit O.; poseb. dobiti ime, biti (po)imenovan: Cu., Q. idr., mare (sc. Icarium) nomen traxit ab illo (sc. Icaro) O., unde nomen traxere Cerastae O., cognomen ex contumeliā Ci.; toda: nomen tumulati in urbem O. prenesti na mesto. β) prilastiti (prilaščati) si, prisvojiti (prisvajati) si: regnum L., decumas Ci., partem patriae hinc V. biti napol domač, cum gratiam recte factorum sibi quisque trahat T., fratrem L. brata vriniti, vsiliti (za konzula).
e) vzeti, jemati: in (za) exemplum O.

6. ven, iz česa, kvišku potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči (vlačiti); z izhodiščem: ferrum e (a) vulnere O., telum de corpore O., gladium de visceribus Mart., aquam ex puteis Ci. dvigati, zajemati; brez izhodišča: manu temptat trahere telum O.; pren.: vocem imo a pectore V., gemitus e corde O., suspiria penitus O. globoko vzdihniti (vzdihovati), voce traham purā Pers.; metaf. izpelj(ev)ati, izvesti (izvajati), posne(ma)ti: originem ab (ex) aliquo H., Plin. izvirati, licentiam inde Cu., sermonem ab initio Ci.

7. zvi(ja)ti, skrčiti (skrčevati): vincla trahit galeae O., ignis coria trahit et conducit in unum Lucr., nervos Lucr., vela V. speti (spenjati) jadra, vultūs O. nagubančiti, nagubati, namdrniti, namrdati; prolept.: haec si rugam trahit Iuv. če ti ta zguba obraz, septem gyros, septena volumina traxit V. naredila je sedem krogov, sedem svitkov, fluctus sinum trahit V. val se vzpne (vzpenja). —

III.

1. iztegniti (iztegovati, iztegati, iztezati), raztegniti (raztegovati, raztezati), podaljšati (podaljševati), zategniti (zatezati, zategovati): pedum digitos traxit O., Apollo aures (sc. Midae) trahit in spatium O., verbum Sil. zatezati; v pass. raztegovati se, vleči se: quam circum (sc. zonam) extremae trahuntur V.

2.
a) metaf. (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), pretolči, zatezati, zavleči (zavlačevati), odlašati: tempus O., tempus iurgiis S., noctem sermone O., V., per pocula noctes Mart., vitam in tenebris luctuque O. životariti, vitam quoque modo Plin., vitam luxu Ph., vitam asperam in silvis Ph., quietem Pr. spati, segne otium T. predajati se lenobnemu brezdelju, bellum, pugnam L., comitia Ci., morbum Cels., fata Val. Fl. udržati, zadrž(ev)ati, odložiti (odlagati), frustra laborem V. zastonj se ukvarjati (ubijati) z nehvaležnim delom; intr. = trajati, trpeti: decem annos traxit ista dominatio Fl., qui ceterā parte anni traxerunt (so životarili), resolvuntur tempore autumni Cels., in morbo diutius trahere Cels. osta(ja)ti (biti) bolan.
b) koga muditi, zadrž(ev)ati, starati koga, za nos voditi, pustiti čakati: aliquem sermone, quousque … Val. Max., aegros Cels., legati querentes trahi se a Caesare Suet. — Od tod

1. adj. pt. pf. tractus 3
a) „privlečen“ = prihajajoč, izvirajoč: venae a corde tractae Ci.
b) gladko tekoč, gladek, ne zatikajoč se, ne hrapav: sermonis genus Ci., oratio tracta et fluens Ci.

2. subst. tractum -ī, n
a) (po)sukana volna (preja): suis manibus lanea tracta ministrasset infectori Varr., tractaque de niveo vellere ducta putat Tib.
b) plast, sloj iz več plasti sestoječega kolača, tanko kolačno testo: Ca.; enako tracta -ae, f: Plin.

Opomba: Inf. pf. trāxe = trāxisse V.

unterstellen² podrejati, podrediti; jemandem etwas pričakovati (kaj) od (koga), pripisovati (komu kaj), unberechtigt: podtikati

uračunávati -čùnāvām
1. vračunavati
2. zaračunavati
3. pripisovati

zumessen^* dodeliti; Bedeutung, Wert, Gewicht: pripisovati, dajati; eine Strafe, eine kurze Lebenszeit: odmeriti

zurechnen pripisovati, pripisati (komu, čemu), prištevati k

zuschieben^* poriniti (komu kaj); podtakniti; eine Tür, Schublade: zapreti; die Schuld usw.: pripisati, pripisovati, podtakniti

zuschreiben^* pripisovati, pripisati (tudi figurativ); (überschreiben) prepisati

zutrauen jemandem etwas pripisovati (komu kaj), pričakovati (kaj od koga); sich etwas zutrauen upati se lotiti (česa); jemandem (nicht) viel zutrauen (ne) pričakovati dosti od

припи́сувати -сую недок., pripisováti -újem nedov.

achacar [c/qu] komu kaj pripisovati

achacar la culpa a uno komu krivdo naprtiti

attach [ətǽč]

1. prehodni glagol
pritrditi, privezati, dodati, priložiti, zvezati
figurativno pridobiti koga, navezati se na koga; pripisovati komu
pravno aretirati, zapleniti; imenovati, določiti

2. neprehodni glagol
povezati se s kom, navezati se na koga; biti združeno s čim

to be attached to s.o. biti vdan komu
to attach importance smatrati za važno
to attach blame to s.o. dolžiti koga
no blame attaches to him on ni kriv
to attach o.s. navezati se
to attach a stamp nalepiti znamko

imputable [-tabl] adjectif ki ga je treba pripisovati, ki gre na račun; commerce v breme

cette erreur est imputable à son inexpérience ta pomota gre na račun njegove neizkušenosti

pȉkovati -ujēm pog. pripisovati komu pomembnost: to ja ne pikujem

prišívati prìšīvām
1. prišivati: kad se na živu čovjeku što prišiva
2. ekspr. pripisovati komu kaj: valjda se i ovo prišiva nekakvome Hercegovcu da je kazao

refer [rifə́:]

1. prehodni glagol
napotiti (to k, na)
opozoriti (to na)
predložiti, pripisovati kaj (to s.o. komu)
predati, prepustiti, dodeliti (to komu)

2. neprehodni glagol
nanašati se (to na)
tikati se (to česa)
sklicevati se (to na)
obrniti se na, zateči se k; kazati na, posredno misliti na, namigovati (to na)
omeniti

to refer oneself to prepustiti se, predati se, zaupati se, zaupno se obrniti na, zanesti se na
referred to ki se nanaša na; o komer (čemer) je govor
the point referred to omenjena, tista točka
to refer to a dictionary poiskati v slovarju
to refer to drawer (kratica R.D.) obrazec, ki ga banka napiše na ček, ki nima denarnega kritja
I refer myself to my experience zanesem se na svojo izkušenost
I referred him to the manager for information napotil sem ga k direktorju za informacije
I must refer to the manager moram se obrniti na direktorja
to refer a matter to arbitration prepustiti zadevo arbitraži, razsodišču
we shall refer this matter to them to zadevo bomo prepustili njim
he referred to his journey several times večkrat je omenil svoje potovanje
this mark refers the reader to a footnote ta znak opozarja čitalca na opombo pod črto
she referred to my past namigovala je na mojo preteklost
to refer a thing to a cause nekaj pripisovati kakemu vzroku
to refer superstition to ignorance pripisovati praznoverstvo nevednosti

referable [rifə́:rəbl] pridevnik
priprisljiv, ki se more pripisovati; ki se nanaša (na), ki se tiče (česa, koga)

regarder [rəgarde] verbe transitif (po)gledati, motriti, zreti; smatrati, imeti za; upoštevati, vzeti v premislek, uvaževati, ozirati se na, gledati na; tikati se, zadevati; stati, ležati nasproti (quelque chose čemu); verbe intransitif videti, gledati (par la fenêtre skoz okno); čislati, pripisovati veliko vrednost (à quelque chose čemu)

vous ne m'avez pas regardé (familier) ne računajte name!
quand il achéte, il n'y regarde pas kadar kupuje, ne gleda na denar, na izdatke
regarder avec convoitise poželjivo gledati, škiliti na
regarder quelqu'un comme une bête curieuse nesramno koga gledati
regarder à la dépense varčevati z izdatki, gledati na izdatke
regarder quelqu'un dans le blanc des yeux ostro koga pogledati
regarder derrière soi nazaj pogledati
regarder du coin de l'œil, à la dérobée, par en-dessous skrivaj pogledati
y regarder à deux fois dobro si premisliti
regarder en face, fixement strmeti (quelqu'un v koga)
regarder le danger en face pogumno zreti nevarnosti v obraz
regarder de haut en bas pogledati od glave do nog, od vrha do tal
il ne regarde que son intérêt on gleda le na lastno korist, na lasten interes
regarder aux mains de quelqu'un (figuré) gledati komu na prste
regarder de près od blizu motriti, figuré točno paziti na
ne pas y regarder de trop près zatisniti eno oko
regarder de travers (figuré) postrani, grdo (po)gledati
il ne faut pas y regarder de si près tega ni vzeti tako natančno
se contenter de regarder le opazovati
(familier) regardez voir! poglejte no!
cela ne me regarde pas to me ne tiče, mi ni mar, me ne briga, ni moja stvar
se regarder comme le centre de l'univers smatrati se za središče sveta
il ne s'est pas regardé sebe ne vidi (ima sam napake, ki jih očita drugim)
un chien regarde bien un évêque (proverbe) še pes (lahko) škofa pogleda

sacraliser [-kralize] verbe transitif napraviti sveto, pripisovati svet značaj (quelqu'un, quelque chose komu, čemu)

les peuples anciens ont souvent sacralisé les ancêtres et les morts stari narodi so često pripisovali svet značaj prednikom in mrtvim