Franja

heedfulness [hí:dfulnis] samostalnik
pazljivost, previdnost, obzirnost

intención ženski spol namen, namera, volja; mišljenje; previdnost; tendenca; prevejanost, zahrbtnost

con intención namenoma, nalašč; zahrbtno, premeteno
con honda intención s posebnim poudarkom
con la intención de (z namenom) da bi
sin intención nenamerno, nehote
de primera intención spočetka, v začetku; začasen; brez priprave (igrati ipd.)
curar de primera intención ranjencu nuditi prvo pomoč
segunda intención hinavstvo; skrita misel
sin mala intención brez slabega namena
toro de intención nevaren bik
salir con su intención uresničiti svojo namero
tener la intención imeti namen, nameravati
mis intenciones para lo futuro moji načrti za prihodnost

mindfulness [máindfulnis] samostalnik
pozornost, obzirnost, previdnost

miramiento moški spol ogled(ovanje); previdnost; ozir

sin miramiento brezobzirno, ne oziraje se na
lleno de miramiento prizanesljiv, obziren

moderātio -ōnis, f (moderārī)

1. umerjanje, obj. = krotenje, brzdanje, uravnavanje, obvladovanje: cupiditatum Corn., languentis populi incitatio et effrenati moderatio Ci., mundi divina in homines m. Ci., oculorum est quaedam magna m. Ci. živost, ki jo zmore človek dajati očem; occ.
a) omejitev, omejevanje: rei familiaris Ci.
b) skladnost, usklajenost, harmonična umerjenost: pronuntiatio est ex rerum et verborum dignitate vocis ac corporis m. Ci.

2. umerjanje v delu in nedelu subj.
a) (v fizičnem oziru) zmernost, previdnost: moderatio in cibo quoque adhibenda est Cels., habitā scilicet eadem moderatione, quae hic quoque necessaria est Cels.
b) (v duševnem in nravstvenem oziru) gospodovanje (oblast) nad seboj, premagovanje samega sebe, umerjenost, vzdržnost, skromnost (v govorjenju, izražanju), spodobno, taktno vedenje, spodobnost, taktnost, pravičnost, blagost, milost, prizanesljivost idr. (naspr. superbia): Q., novi moderationem animi tui et aequitatem Ci., meam cum in omni vitā, tum in dicendo moderationem modestiamque cognostis Ci., hac uti moderatione dicendi Ci. takole skromno se izraziti, continentia et moderatio (naspr. superbia et lascivia) Cu., temperantia et m. naturae tuae Ci. ep. umerjenost in taktnost tvoje narave, tranquilla moderatio imperii L., m. clementiaque regis Cu.

3. metaf. prava mera, pravo razmerje, umerjenost, skladna uravnava, skladnost: conflagrare terras necesse est moderatione (sc. aëris) sublatā Ci., temperatio lunae caelique m. Ci., numerorum m. ac pedum Ci. ritmična in metrična ubranost, vocis Ci. menjava (spreminjanje) glasu, modulacija.

obsidium¹ -iī, n (obsidēre), neklas. = obsidiō

1. obsedanje, obleganje, obstop(anje), blokada, zapora, obkolitev, zajetje: Varr., S. fr. ap. Fest., obsidium facere Ilio Pl. zasesti, zajeti Ilion, tolerant inopiam obsidiumque T., obsidium solvere T., milites ad liberandum Mogontiaci obsidium ducere T. da bi Mogontiak rešili obleganja, occupare obsidio Lacedaemonis exercitum L.

2. metaf.
a) zalezovanje: obsidia hominum atque insidiosorum animalium Col.
b) pozornost, previdnost: curatoris Col.
c) (huda) pogibel, uničenje, poguba, nevarnost, stiska, sila, nuja: tuo tergo obsidium adesse Pl. udarci, batine.
d) varstvo, zaščita, pomoč: Suet. ap. Fest.

oculatezza f previdnost, opreznost

ojo moški spol oko, vid; obraz; uho, ušesce (šivanje); petlja; previdnost

ojo de águila orlovsko oko
ojo de besugo škilasto oko
ojo de cristal stekleno oko
¡(mucho) ojo! pozor! previdno!
ojo alerta previdno
a ojo na slepo
cerrar el ojo umreti
echar mal de ojo (a) s pogledom uročiti
mirar a alg. ojo a ojo upreti oči v koga
ser el ojo derecho (de) biti komu zenica v očesu, biti komu desna roka
¡mis ojos! srček moj!
ojos hundidos vdrte oči
ojos oblicuos, rasgados poševne oči, oči z ozko odprtino
ojos saltones velike izbuljene oči
cuatro ojos očalarji
a cuatro ojos med štirimi očmi
a ojos vistos očitno, očividno, vidno
a cierra ojos, a ojos cerrados slepo
le bailan los ojos on je živahen, vesel je življenja
cerrarle a uno los ojos komu oči zatisniti (ob smrtni uri)
clavar los ojos (en) zapičiti oči (v)
comer con los ojos zelo izbirčen biti pri jedi
dar de ojos na obraz pasti
dar en los ojos v oči pasti
írsele a uno los ojos tras u/c pohlepno kaj želeti
meter por los ojos s silo vsiliti
no pegar el ojo, los ojos ne zatisniti očesa, ne spati
poner los ojos vzljubiti
poner los ojos en blanco oči zavijati, pobesneti
no quitar los ojos ne izgubiti iz oči
revolver los ojos oči zavijati (od jeze)
sacar los ojos (a) komu oči izpraskati, komu velike izdatke povzročiti
eso salta a los ojos to je očitno
torcer, volver los ojos oči zavijati
volver los ojos en oči upreti v
enamorado hasta los ojos do ušes zaljubljen
ojos que no ven, corazón que no siente iz vida, iz srca

ȍprēz m, mest. na oprézu opreznost, čuječnost, previdnost: put je opasan, stalno smo na -u

opréznōst ž opreznost, čuječnost, previdnost

pondération [-sjɔ̃] féminin ravnotežje (figuré); ravnovesje, simetričnost, izravnanost, mirnost, umerjenost, previdnost

faire preuve de pondération biti umerjen, miren

praecautiō -ōnis, f (praecavēre) previdnost, pazljivost, opreznost: passionis avertendae praecautio Cael.

precaución ženski spol previdnost, opreznost

medidas de precaución varnostni ukrepi
obrar con precaución previdno ravnati ali postopati
tomar precauciones poskrbeti za varnost, varovati se, paziti se; ukreniti

precaúţie -i f previdnost, preudarnost

precaution [prikɔ́:šən] samostalnik
previdnost, opreznost, svarilo, varnostni ukrep

as a precaution iz previdnosti
to take precautions narediti varnostne ukrepe

précaution [prekosjɔ̃] féminin previdnostna mera, previdnost, opreznost

avec précaution previdno
par précaution iz, zaradi previdnosti
prendre des précautions biti previden, poskrbeti za varnostne ukrepe
user de précautions previdno se lotiti dela

precauzione f

1. previdnost, varnost

2. varnostni ukrep

predostróžnōst ž (rus.) previdnost, opreznost: preduzeti mjere -i

prevedére -i f

1. previdnost, pazljivost

2.
□ prevederi sociale socialno zavarovanje

3. ukrep

preveggēnza f previdnost